Pri uporabi GSO organizmov v prehrani zagovarjamo načelo previdnosti
nedelja, 1. december 2013 @ 22:30 CET
Uporabnik: Sonce
Potrošniške organizacije opozarjajo, da je treba pri uporabi GSO organizmov v prehrani, pri gojenju teh organizmov upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro.
»Vedno več je raziskav in študij, ki kažejo na pomanjkljivo poznavanje dolgoročnih vplivov GSO na zdravje ljudi in živali ter na okolje. Genske spremembe na organizmih se pokažejo šele nekaj generacij kasneje, zato je zelo pomembno, da se študije izvajajo kontinuirano na dolgi rok in da se ugotovitve obstoječih raziskav ne zavržejo z obrazložitvijo, da niso dale zanesljivih rezultatov,« izpostavlja Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Potrošniki si GSO ne želijo v prehrani Potrošniki v Evropi in tudi drugje po svetu še vedno v večini (več kot 60 %) ali zavračajo prisotnost GSO v hrani ali pa zahtevajo pravico do izbire in jasno označevanje ter sledljivost živil od semena oziroma rastline do končnega izdelka. »V svetu je z gensko spremenjenimi (GS) poljščinami posejanih okoli 10 odstotkov kmetijskih površin, največ z GS bombažem in sojo, nekaj manj s koruzo. Največ teh površin je v ZDA, Argentini, Braziliji in Kanadi.
V Evropi se kmetijske površine z dovoljenima gensko spremenjenima kulturama, koruzo MON 810 in krompirjem "amfora", zmanjšujejo. Na Švedskem so na primer po dveh letih prenehali z gojenjem GS krompirja "amfora", gojenje koruze MON 810 pa je prepovedano na poljih v Avstriji, Madžarski, Franciji, Grčiji, Nemčiji, Poljski, Bolgariji, Luksemburgu in v Italiji. V Sloveniji na poljih ne gojimo gensko spremenjene koruze, pa tudi poskusov na poljih ne izvajamo, je pa kar nekaj podjetij, ki proizvajajo gensko spremenjene izdelke v zaprtih prostorih, ali pa se ukvarjajo z raziskavami«, izpostavljajo na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Označevanje gensko spremenjenih živil in krme
»Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro,« poudarja Marjana Peterman in dodaja: »Potrošniki v tem primeru lahko zdravnikom in nadzornim organom tudi prijavijo ali sporočijo možne zdravstvene težave zaradi uživanja gensko spremenjenih živil (npr. alergične reakcije), saj to informacijo imajo«.
Na trgu EU so trenutno dovoljene naslednje GS poljščine in izdelki, ki vsebujejo GSO (označeni morajo biti kot "gensko spremenjen organizem" ali "izdelan iz GSO"): GS koruza in izdelki iz nje (npr. koruzno olje, koruzni škrob, glukoza, glukozni sirup, kosmiči), GS soja in izdelki iz nje (npr. sojine beljakovine, sojino oje, lecitin iz soje), olje iz gensko spremenjene oljne repice (imenovano tudi olje canola), industrijski škrob iz GS krompirja "amfora", celuloza iz GS bombaža, aditivi in krma, izdelani iz prej navedenih surovin, in biomasa za prehrano živali, narejena s pomočjo gensko spremenjenih kvasovk ali bakterij.
Potrošniške organizacije opozarjajo, da je treba pri uporabi GSO organizmov v prehrani, pri gojenju teh organizmov upoštevati načelo previdnosti, pri prometu oziroma trgovanju pa načelo jasnega označevanja izdelkov, ki jih vsebujejo. Označevanje gensko spremenjenih živil omogoča potrošniku svobodno izbiro.
