Strinjam se s tem, da so potrebne družbene spremembe... ****

Ampak za večino stvari niso krivi samo politiki (ki smo jih izvolili) ampak smo krivi ljudje sami, zatorej bo težko karkoli narediti, če se navadni državljani ne bomo spremenili. In zelo težko se bomo spremenili, vsi skupaj.

Primeri:

1. Živim na podeželju, ki se zarašča, ker se nikomur več ne splača obdelovati zemlje, saj je hrana v supermarketih tako zelo poceni. Sama sem dejavna v Društvu za razvoj podeželja, kjer se trudimo z organizacijo tržnic - prodaje hrane lokalnih kmetov. Vendar ne zaživijo kot bi morale, ker je bolj praktično, da v supermarketu nakupiš vse naenkrat. Nihče se ne zaveda, da je kupovanje v marketih podpora tujim delovnim mestom in potem vsi jamramo, da dela ni. * Prav nam bodi*!

Klic svobode v ljudeh, je v vsej zgodovini bil eden gonilnih dejavnikov sprememb.
Koliko uporov, revolucij in žrtev je bilo potrebnih, da človek danes živi v demokraciji, ki bi ljudem naj nudila največ svobode do sedaj.

Demokratična družbena ureditev, sicer ponuja več relativne svobode kot npr. totalitarni sistemi, toda to še ne pomeni, da je posameznik zato dejansko svoboden.

Svobodo, ki jo danes uživa ves demokratični svet, si je človek izboril skozi zgodovino praviloma skozi borbo in trpljenje.

Ločljivost 4K oziroma 3.840 x 2.160 predstavlja naslendnji korak v razvoju visokoločljivostnega videa. Sodeč po tem, da proizvajalci na sejmu CES množično predstavljajo 4K televizorje, snemalna oprema pa je tudi že na voljo, bi lahko sklepali, da bo 4K prej kot v petih letih postal del vsakdana. Toda ali bo res?

Craig Wilson na Techcentralu opozarja, da je glede 4K ločljivosti še mnogo nedorečenega. Manjkajo splošno standardi za format, nihče pa tudi še ni dorekel načina distribucije. Nekompresiran 4K video namreč vsako sekundo ustvari 600 megabajtov podatkov. Upoštevaje, da tudi najhitrejši SSD-ji zmorejo zapisovati z največ 500 megabajti na sekundo, je kompresiranje ne le zaželeno, temveč kar nujno. A tudi v primeru kompresiranja bo količina podatkov še vedno velikanska.

Nesreča nikoli ne počiva, tudi na cesti ne. Različne vrste zavarovanja so namenjene lajšanju finančnih posledic v primeru nesrečnega dogodka, zato je za potrošnika-zavarovanca nadvse koristno, da ve kako pravilno ravnati, v katerih primerih je upravičen do odškodnine in kaj mora storiti, da jo bo tudi dobili.

Ne odlašajte s prijavo škode
Zavarovalnico čim prej obvestite o škodnem dogodku. Časa imate tri dni od takrat, ko ste izvedeli za dogodek. V posamezni zavarovalni pogodbi je lahko določen tudi drugačen rok za prijavo, vendar pa ta ne sme biti krajši od treh dni.

Napočilo je leto, ki ga lahko imenujemo leto nevarnega delovanja. Če smo doslej sanjali, bomo nemara odtlej delovali. Skladno s tem, kar je nekdo nekoč rekel: desetletja se ne zgodi nič, potem pa se v nekaj tednih zgodijo desetletja. Slovenci in Slovenke smo v letu 2012 že okusili delček zapisanega. Nadaljevanje kajpak nujno sledi, saj je tako v naravi zadeve.

Pa vendar je dobro vnovič opozoriti, da je ameriški predsednik G. Bush mlajši pred desetimi leti imenoval Miltona Friedmana junak svobode (a hero of freedom). Če je Friedman junak svobode, kdo so potem borci zoper neoliberalizem in kakšen smisel sploh ima njihov boj? Poglejmo v zgodovino in odgovor bo na dlani.

V Sloveniji delež spletnih uporabnikov, ki svetovni splet uporabljajo za branje novic, znaša 69 odstotkov, v EU-ju 61, na Hrvaškem 85, na Madžarskem 86 in v Avstriji 57. Najvišji, 92-odstotni delež tovrstnih spletnih uporabnikov so zaznali v Litvi. Tej v okviru evropske sedemindvajseterice z 91 odstotki sledi Estonija. Raziskava podaja podatke tudi za nekaj nečlanic EU-ja, med katerimi s 94-odstotnim oziroma 90-odstotnim deležem vodita Islandija in Norveška.

Najnižji delež spletnih uporabnikov, ki so v treh mesecih pred izvedbo Eurostatove raziskave uporabili internet za branje spletnih novic, ima Francija. V tej državi je tovrstnih spletnih uporabnikov le 38 odstotkov.

Z novim letom je bil izpeljan prehod na nov sistem direktnih obremenitev. Odslej morajo potrošniki direktne bremenitve sklepati posebej z vsakim izbranim ponudnikom in ne več na svoji banki. Prve izkušnje nekaterih potrošnikov kažejo, da so postopki lahko zamudni, stroški pa višji – prihaja tudi do dvojnega zaračunavanja. 

Uvedba novih direktnih obremenitev je sestavni del projekta SEPA, znotraj katerega banke v EU oblikujejo nove, skupne standarde za plačila v evrih. Drugi deli tega projekta, ki so jih potrošniki že opazili, so na primer uvedba univerzalnega plačilnega naloga UPN za plačilo položnic ali pa prehod na varnejšo čipno tehnologijo pri plačilnih karticah.

Ponudniki antivirusnih rešitev se radi sklicujejo na rezultate testov za ugotavljanje učinkovitosti zaščite proti računalniškim virusom in drugi zlonamerni programski kodi. Toda skoraj vsi tovrstni testi imajo veliko pomanjkljivost. Ugotavljajo namreč antivirusnih programov proti že znanim grožnjam, saj je to način, na katerega antivirusne rešitve delujejo.

Da lahko antivirusni program prepozna računalniški virus, se mora le-ta nahajati na seznamu odkritih varnostnih groženj. Princip je podoben kot v farmaciji - da lahko pripravijo učinkovito cepivo, morajo farmacevti najprej poznati virus in njegove lastnosti.

Kosti, preveč ledu, vonj po amonijaku…
Zamrznjeni ribji fileji se zdijo mnogim precej bolj praktična alternativa kot sveže ribe iz ribarnice. Dostopne so skoraj v vsaki trgovini, hitro pripravljene, brez kosti in poceni. Vendar le na prvi pogled, saj velik del teže zavitka s fileji odplava v odtok z vodo. Kaj pa kakovost? Preizkuševalci ribjih filejev so večino izmed 12 zamrznjenih ribjih filejev na testu označili za senzorično žalost. Na ZPS mso preverili tudi vsebnost kovin v izbranih vzorcih, in sicer kadmija ter živega srebra.

Cena ugodna le na prvi pogled
Led je sestavni del izdelka, če je zamrznjen s t.i. glaziranjem, pri katerem se okoli ribe ustvari ledena glazura oz. zaščita, če pa ledena zaščita tvori kar tretjino, celo slabo polovico izdelka, pa gre za pretiravanje v škodo kupca. »Na ZPS smo ob testiranju kakovosti ribjih filejev želeli tudi ugotoviti, za koliko se zmanjša teža filejev v embalaži zaradi izgubljene vode, zato smo skupaj s senzoričnimi preizkuševalci izvedli poskus.

Piše: Regina S. Rant v novi številki Karme plus

Zadnjič je nekdo predlagal, da bi si banke izposodile milijarde, ki jih imajo tam varčevalci, in tako rešile problem nelikvidnosti. Odgovor je bil, da te milijarde banke že itak imajo. Bolj točen odgovor je, da teh milijard ni več, ker so jih banke posodile tajkunom in drugim privilegirancem brez garancije, da jih bodo kdaj dobile nazaj.

Te milijarde se sončijo na Cipru, Sejšelih, Kajmanskih otokih in kdo ve kje še. Za bančne vloge res garantira država. Ampak od kod bo vzela ta denar? Vse kaže, da od državljanov, ki nismo ničesar krivi. Od bogatih se baje ne splača. Splača pa se otrokom v šoli vzeti malico …

Bodisi kuharski recepti bodisi informacije o zdravem načinu prehranjevanja ali druge spletne vsebine na temo prehrane najbolj zanimajo starejše od 55 let. Število teh strmo narašča, pravijo raziskave.

Po zadnjih podatkih MOSS je med slovenskimi spletnimi uporabniki v starosti od 10 do 75 let kar 56 odstotkov takih, ki jih zanima prehrana. Kot pravijo rezultati raziskave, zanimanje za to tematiko v primerljivem merjenem obdobju stalno narašča predvsem med starejšimi spletnimi uporabniki.

V Evropi spletno bančništvo uporablja več kot polovica spletnih uporabnikov, v Sloveniji pa je delež teh uporabnikov pod 50 odstotki. Najmanj to storitev bank uporabljajo v Bolgariji, največ pa na Finskem.

V Sloveniji spletno bančništvo uporabljamo manj kot povprečni državljan članice Evropske unije. V EU več kot polovica spletnih uporabnikov uporablja tudi spletne storitve bank, v Sloveniji pa se tega poslužuje le 41 odstotkov spletnih uporabnikov. Najbolj je ta storitev uporabljana na Finskem, kjer spletno bančništvo uporablja kar 91 odstotkov internetnih uporabnikov.

Težave z naraščajočo količino podatkov bo očitno reševala tehnologija preteklosti s sodobnim dodatkom – kaseta s supergostim magnetnim zapisom. Dandanes količina podatkov narašča izjemno hitro, skladno s tem pa tudi potreba po njihovem shranjevanju, piše New Scientist. Te težave bo očitno reševala kaseta, ki je marsikje že utonila v pozabo.

Raziskovalci japonskega Fujija in ameriškega IBM-a so namreč razvili prototip kaset, ki lahko shranijo 35 terabajtov podatkov, kar znese okoli 35 milijonov knjig na kartušo mer 10 krat 10 krat dva centimetra. To so dosegli z oblogo magnetnega traku z delci barijevega ferita.

Z vsemi dobrimi in lepimi željami, ki jih bomo tradicionalno izrekali ob poslavljanju starega in začetku novega leta, zaželimo vsem ljudem dobre volje, da bi vse, kar nam bo prinašalo življenje v tem prelomnem času, srečo in bolečino sprejemali v tišini svojih src tako, kot jo sprejema mati Zemlja z vednostjo, da se svetlika Novo jutro, ki se izteka v Nov dan, v pričakovanju rojstva Novega sveta, v katerem bo dosežen namen in cilj človekove evolucije: biti človek človeku ČLOVEK, biti Zemlji partner in sodelavec v njenem tkanju življenja. Biti ponovno ENO z VSEM

Enako zaželimo vsemu življenju, ki nas obdaja, pobožajmo kdaj kamen in cvet, zaželimo srečo ptici v letu, pozdravimo oblake nad njo. Zemlja nas obdarja in razveseljuje z umirjeno lepoto svetov flore in favne v svojem naročju , uči nas potrpljenja v trpljenju, uči nas hvaležnosti, ko jo žejno in izsušeno prebudi dež in ji da novo moč rojevanja.

Za elektronske komunikacije 45 evrov, za mobilno telefonijo 48 evrov mesečno
Izdatki za elektronske komunikacije v gospodinjstvih v Sloveniji se iz leta v leto povečujejo, pri mobilni telefoniji pa je opaziti majhno upadanje mesečnih stroškov.

V letu 2011 so uporabniki za elektronske komunikacije (internet, televizija, fiksna telefonija) namenili povprečno 45 evrov, leto prej pa 42,5 evra, kaže poročilo Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek) o mesečnih izdatkih gospodinjstev za storitve elektronskih komunikacij.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 21. 12. 2012 v Uradnem listu RS objavilo spremembo subvencioniranja mesečnih vozovnic za dijake in študente. Zveza ŠKIS meni, da razlog za podražitve očitno ni bila referendumska pobuda proti Zakonu o izvrševanju proračuna, ampak se je znova izkazalo, da so dijaki in študenti le orodje za manipulacijo med javnopolitičnimi deležniki, medtem ko resne težnje za izboljšanje položaja mladih med njimi ni.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je 14. decembra napovedalo zvišanje cen subvencioniranih mesečnih vozovnic za dijake in študente. Kot razlog so navedli vložitev pobude za referendum proti Zakonu o izvrševanju proračuna, ki so jo vložili sindikati javnega sektorja.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je pred kratkim posredovalo izjavo, da ne bo moglo zagotoviti denarja za izplačilo štipendij po prvih nekaj mesecih prihajajočega leta. Za izplačilo štipendij je v letu 2013 namenjenih 88.195.041€, hkrati pa bodo študenti glede na letošnje povečanje koncesijske dajatve iz študentskega dela plačevali za več štipendij, zato Zveza ŠKIS ostro poudarja, da bi sredstva za štipendije morala biti zagotovljena.

Po novici, da zaradi blokade izvajanja državnega proračuna za leto 2013 ne bo mogoče izvajati sistema subvencioniranih prevozov za dijake in študente po dosedanjih cenah, je novica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, da država ne bo mogla zagotoviti denarja za izplačilo štipendij po prvih nekaj mesecih prihajajočega leta, študente še dodatno šokirala.

Vsako leto si ob koncu leta in v začetku novega voščimo zdravja, sreče, blagostanja. Pa se potem vse to vsem ne uresniči in spet je vse po starem. Vsi si želimo boljši svet, svet brez nasilja, brez vojn, želimo dihati čisti zrak, piti čisto vodo…

Iztekajoče leto je bilo zaznamovano s številnimi pretresi in z vstajo naroda v kar nekaj državah. Pri tem ni bila izjema niti Slovenija. Izražali smo željo po pravičnejši državi, po pravičnejšem rezanju kolača. Želimo si, da se grabežljivci umaknejo. Želimo si, da se enako obravnava navaden »majhen« človek in nekdo, ki že ima vsega dovolj in preveč. Želimo si enakih pravic pred zakonom, poštenega sodstva, želimo da izgine korupcija, želimo poštene plače za svoje delo…

Uveljavitev zahtev protestov po delovanju pravne države in spoštovanju ustave je pogoj za družbo, kjer so zastopane vrednote zdravega in varnega okolja.

Okoljevarstvena vprašanja niso ločena od ostalih pomembnih družbenih vprašanj. Rešitve, ki jih zagovarjamo v svojem boju za zdravo in varno okolje, sovpadajo z večino zahtev miroljubnih protestov. Zagotavljanje pravne in socialne države, ki temelji na volji ljudstva, je nujno za ustvarjanje pogojev, kjer bomo lahko resnično izkoristili svoje potenciale.

Posledično bo temu sledil razvoj gospodarstva in družbe, nova delovna mesta in povečevanje kakovosti življenjskega okolja. Protesti izpostavljajo veliko težav ter predstavljajo kar nekaj možnih poti reševanja, med njimi se lahko najbolj poistovetimo predvsem z naslednjimi:

Veseli december? Le kaj je resnično veselo? Tekanje za darili, ki so pogosto odkupnine in podkupnine namesto razumevajočega sprejemanja drugih in resnične pomoči iz brezpogojne ter vsem namenjene ljubezni? Dajanje daril predvsem tistim, ki imajo vsega preveč? Pokol drevesc za zunanje pogansko obeleževanje zlorabljenega praznika, ker je v notranjosti preveč prazno?

Jaslice, polne likov živali, kakršne so ob rojstvu Jezusa dajale toploto in toplino, ki ju ljudje zanj in oba starša niso premogli? Jezus je prišel na Zemljo, da tudi živali reši trpljenja in ljudem s svojim zgledom ponudi rastlinsko hrano in pokaže bolj ljubeč in spoštljiv odnos do vseh oblik življenja. Toda prav v decembru se poveča pokol živali, ki končajo na krožnikih. Ali ni to v posmeh Jezusu?

LOVELUTION

Smo ljudje z vizijo in pogumom reči, da zmoremo. Zmoremo naredit spremembo. Okoliščine ne diktirajo naše usode, sami ustvarjamo svojo prihodnost in nič nas ne ustavi.

Vodi nas ljubezen, mir in povezanost. Ni vera tista, ki nas osvobaja, je vedenje, da smo sami odgovorni in da imamo moč spremeniti vse.

Obstajamo zato, da preobrazimo svet.

Kdo smo mi? Mi smo Slovenija. Jaz sem ti in ti si jaz.

Obstojni ravno niso, a večina se jih lepo sveti!
Praznični čas marsikatero potrošnico »prepriča«, da izbere rdeč lak za nohte. Ker je izbira pestra, cene pa zelo različne, so na ZPS testu tokrat pod drobnogled postavili 10 rdečih in 3 modre lake za nohte.

»Obstojni ravno niso, a večina se jih lepo sveti«, je na kratko povzela glavne ugotovitve tokratnega testa lakov za nohte Urša Šmid Božičevič iz Zveze potrošnikov Slovenije in dodala: »Za test smo izbrali »klasiko«, in sicer živo rdeč lak, dodali pa še tri »modne« modre. Na embalaži lahko preberemo trditve, kot so: »dolgo obstojen«, »titanium«, »obstojnost do 10 dni«, »suh v sekundi«, »obarvaj & pojdi«, Seveda so te trditve pretirane, še posebej glede obstojnosti, saj vsak drugi lak ni dobro prestal testa obstojnosti.«

Kardamom je poleg cimeta in klinčkov eden od vonjev, ki jih povezujemo z veselim decembrom. Z njim so odišavljeni medenjaki in druge vrste božičnega peciva. Pravi kardamom je doma v južni Indiji, sorodno zvrst pridelujejo na Šrilanki, v zadnjem času pa ga veliko gojijo tudi drugod v Aziji in Južni Ameriki.

Iz Indije, kjer ga uporabljajo že najmanj 2000 let, in iz arabskega sveta, kjer ga največ uporabljajo za dišavljenje kave, so ga v Evropo prinesli po karavanskih poteh, Vikingi pa so ga po morju iz Konstantinopla ali današnjega Istanbula zanesli v Skandinavijo, kjer je ta začimba še vedno zelo priljubljena in je v Evropi največ porabijo.