Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Svoboden-Clovek-Zivljenje-Ljubezen

Človek in svoboda - 2. del sreda, 20. februar 2013 @ 05:02 CET Uporabnik: panefin001 Sodoben človek uživa veliko relativne svobode, kljub temu pa v njegovem življenju primanjkuje ljubezni. S težko priborjeno svobodo brez čudežnega občutka popolnega miru in izpolnjenosti, ki ju v sebi nosi ljubezen, je očitno nekaj narobe. Taka svoboda ne daje tistega kar smo morebiti od nje pričakovali, ko smo se za njo borili. Ljudje smo še zmeraj nasilna, prestrašena in zmedena bitja. Ubijamo drugi druge za nepomembne reči in to počnemo tudi vsemu živemu okrog sebe. Ljubezen tega ne počne. Dosegli smo določene oblike zunanje svobode, notranje smo pa še zmeraj vezani za tisočletne vzorce praznoverja, čaščenja mrtvih reči, ubijanja za slavo in položaj ali v imenu ideologije. Ujeti smo v mehanske ponavljajoče vzorce obnašanja ter delovanja, in v tem ni nobene svobode. Svoboda in ljubezen sta neločljiva. Žal smo se zadovoljili le z relativnimi svobodami. Zato svoja življenja preživimo v glavnem v sivem povprečju. Rodimo se, preživimo najčudovitejše obdobje v našem življenju, ki je odraščanje, borimo se za nekaj postati, naredimo otroke, hišo…, na momente in za kratek čas mogoče doživimo ljubezen, ki prehitro ugasne, se postaramo in umremo. Za mene to ni nobeno življenje v resnični svobodi. Tam kjer je svoboda živa, obstaja nenehna strast in življenje cveti v vsej njegovi lepoti. Ne obstaja strah za jutri, saj obstaja le živa večna sedanjost. Prisotna je radost, mir in plemenitost, ki izpolnjuje dušo in srce, ter vse celice. Vprašajmo se koliko vsega tega v resnici živimo, in ali živimo svobodno ter strastno življenje kot ptica na nebu? Vprašajmo se od česar smo vse odvisni in koliko je strahu v nas? Vprašajmo se zakaj smo se s takim »življenjem« zadovoljili in zakaj smo tako zelo malodušni? Zakaj v nas ni poguma, da prerastemo naše majhne oklepe, ki smo si jih sami zgradili? Vprašajmo se kaj nam pomeni »življenje« brez ljubezni? Mogoče bomo iz sebe izkopali poteptano iskrico iz katere se lahko zaneti ogenj, ogenj svobode. Vsi smo tukaj le zaradi ene same naloge, zaradi enega samega poklica in vsem so nam skupne vse bistvene reči. Z velikim spoštovanjem. Mirko K. Komentarji (7) www.pozitivke.net