Tehnološki napredek v zadnjih desetih letih je po mnenju nekaterih prinesel večje družbene spremembe kot izum parnega stroja. A če je že zadnje desetletje tako močno spremenilo ljudi, družbo in okolje, se lahko vprašamo, kaj nas še čaka. Tehnološki razvoj, ki ga poganja industrija informacij je postal tako hiter, da mu celo poznavalci že težko sledijo.

Tako ne preseneča da mnogi že opozarjajo na prenasičenost z informacijami in njihovo neobvladljivost. Eno od pomembnih vprašanj je: Ali je človek, ki je vpet v številne informacijske mreže, ki mu vsako sekundo sugerirajo, kaj naj počne, kako naj ravna in kaj naj kupi, da bo srečen, sploh še svoboden? In četudi se posameznik odpove uporabi družbenih omrežij in prostovoljnemu deljenju informacij, je nenazadnje del družbe, ki vse to počne.

Četudi sam ničesar ne objavlja na spletu, to zanj počno drugi. V tej luči so prihajajoče naprave za obogateno resničnost (augmented reality - AR) resnično strašljive. Tudi če sami ne boste uporabljali Googlovih očal (Google Glass), jih bodo skoraj vsi okoli vas in se tako ne boste mogli izogniti temu, da se ne bi pojavili na fotografijah, videoposnetkih, seznamih prepoznanih obrazov in podobno.

Pozabljanje je pravzaprav čudovita človekova lastnost. Omogoča nam svobodo mišljenja in delovanja. Toda če ljudje pozabljamo in s tem tudi odpuščamo napake, računalniki ne pozabljajo ničesar. Zapomnijo si prav vse za neskončno dolgo. Tako se lahko le strinjamo s tistimi, ki pravijo, da informacijski tehnološki razvoj z mobilnimi napravami in konceptom "vedno povezani" prinaša le navidezno svobodo. Stanje, v katerem naj bi bili navidez vsi svobodni, v resnici pa nas preobilje neizbrisljivih podatkov zapira v čedalje manjše zaporniške celice brez zidov.

Vir: dne.enaa.com/