Ekonomska kriza in finančne težave nekaterih držav članic na območju evra so Evropsko unijo postavile pred zahtevo po oblikovanju posebnega finančnega mehanizma, ki bo lahko učinkovito preprečeval širjenje krize. Javnofinančne težave nekaterih članic (Grčija, Portugalska, Irska) so sprva zahtevale hitro reševanje prek ustanovitve začasnih skladov, sočasno s tem je bil kot ključno orožje v boju proti krizi oblikovan tudi stalni mehanizem.

Državam območja evra, ki zaidejo v finančne težave ali jim te grozijo, bo Evropski mehanizem za stabilnost (ESM) z različnimi instrumenti omogočil vnovično finančno stabilnost. Sklad ESM je medvladna finančna institucija s sedežem v Luksemburgu. Ustanovljen je bil z namenom preprečevanja širjenja finančnih kriz na območju evra. Člani sklada, ki je začel formalno delovati 8. oktobra 2012, so finančni ministri držav z evrom. Direktor sklada je Klaus Regling.

700 milijard evrov
Sklad ima 700 milijard evrov odobrenega kapitala – prvi dve tranši kapitala v višini 33 milijard evrov so države članice vplačale že lani, 47 milijard evrov pa bodo vplačale letos in v prvi polovici leta 2014. Skupaj bodo države članice tako vplačale 80 milijard evrov kapitala. Preostalih 620 milijard evrov bodo vplačevale po potrebi, torej če bo sklad moral zagotoviti pomoč v večjem znesku kateri od držav v težavah. Slovenija je lani v sklad vplačala 137 milijonov evrov, letos in prihodnje leto mora vplačati še 205 milijonov evrov. Posojilna sposobnost sklada je 500 milijard.

Stroge zahteve za prejemnike
Države z evrom, ki zaidejo v finančne težave, lahko pomoč iz sklada ESM dobijo pod strogimi pogoji. Te določijo finančni ministri držav članic območja evra na podlagi predloga mednarodne trojke posojilodajalcev. Trojko sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v sestavi sveta guvernerjev sklada. Država prejemnica pomoči podpiše memorandum, v katerem so navedene potrebne reforme in drugi ukrepi za sanacijo javnih financ, ki jih mora izvesti, če želi dobiti pomoč.

Pred vsakim nakazilom novega obroka pomoči trojka mednarodnih posojilodajalcev odide v državo članico, ki prejema pomoč, kjer preveri, ali država izvaja reforme in druge ukrepe za sanacijo javnih financ v skladu z zavezami iz memoranduma.

Osnovni pogoj za pridobitev pomoči je tudi ratifikacija pogodbe o fiskalnem paktu. Temelj te pogodbe je zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni držav članic uravnoteženi ali v presežku. Pogodba o fiskalnem paktu je začela veljati  1. januarja 2013. Pogoj za uveljavitev pogodbe je bil, da jo ratificira vsaj 12 članic območja evra. Ta pogoj je bil izpolnjen, ko jo je 21. decembra lani ratificirala Finska. Med državami z evrom pogodbe o fiskalnem paktu še niso ratificirali Luksemburg, Belgija, Nizozemska, Malta in Slovaška. Od osmih podpisnic, ki nimajo evra, so jo ratificirale Danska, Latvija, Litva in Romunija. Državni zbor je pogodbo o fiskalnem paktu skupaj s pogodbo o ustanovitvi sklada ESM ratificiral aprila 2012.

»ESM je zdaj stalen in učinkovit požarni zid in najpomembnejši gradnik v celoviti strategiji za zagotavljanje finančne stabilnosti na območju evra,« pravi nekdanji vodja evroskupine Jean-Claude Juncker.

Kako sklad pomaga državam?
Prva prejemnica pomoči iz ESM je bila Španija, ki je decembra 2012 dobila 39,5 milijarde evrov pomoči za dokapitalizacijo bank, drug obrok v višini 1,87 milijarde evrov pa je prejela konec januarja 2013. ESM je ta sredstva nakazal španski agenciji za sanacijo bank FROB, ta pa ga posreduje naprej bankam. Z dodelitvijo decembrske pomoči Španiji je sklad začel dejavno izpolnjevati vlogo kot stalni reševalni mehanizem za območje evra.

Pomoč za banke, ki jo je dobila Španija, je eden od instrumentov, ki jih ima ESM na voljo kot pomoč državam članicam. Španske banke se bodo morale prestrukturirati in tako zagotoviti, da bodo v prihodnje sposobne poslovati brez dodatne javne pomoči. Druga članica z evrom, ki je zaprosila za pomoč iz ESM, je Ciper. ESM bo sredstva nakazal ciprski vladi, ta pa naprej bankam.

Med obema oblikama zagotavljanja pomoči državam obstaja razlika. Španija se je namreč morala na novo zavezati, da bo izvedla prestrukturiranje in sanacijo bank, ni pa dobila zahteve po dodatnih ukrepih za sanacijo javnih financ. Izvesti bo morala le reforme in ukrepe, ki so jih od nje zahtevali že prej s priporočili za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke BDP. Ciper pa bo moral tudi za sanacijo javnih financ izvesti dodatne ukrepe. Ti novi ukrepi, za katere se bo dogovoril v memorandumu na podlagi ocene trojke, bodo vključevali tudi zahteve za sanacijo bank.

Obstajajo tudi drugi instrumenti

Drugi instrumenti zagotavljanja pomoči državam:

• tretji instrument zagotavljanja pomoči državam, ki ga daje na voljo ESM, je odprtje preventivne posojilne linije. To pomeni, da ima država članica za neko obdobje na voljo določen znesek sredstev, ki si jih lahko izposodi ob »izredni potrebi«, recimo zaradi upada gospodarske rasti in posledično prihodkov proračuna, ki je večji od pričakovanega. Ta kreditna linija je ustvarjena kot preventiva, da država ne bi zabredla v težave, ki bi ogrozile stabilnost območja evra;
  
  
• četrti instrument ESM omogoča, da od držav neposredno odkupi obveznice, s katerimi se zadolžuje, ker investitorji na finančnih trgih zanje zahtevajo previsoke obresti. Hkrati pa ESM lahko odkupi že zapadle državne obveznice tudi od bank in drugih finančnih institucij, ki jih država ni zmožna poplačati, zaradi tega pa na finančnih trgih cena za nove obveznice začne rasti.

Iz ESM bo mogoče neposredno dokapitalizirati tudi banke, in sicer ko bo začel delovati enotni bančni nadzor, prvi steber bančne unije, kar je predvideno za 1. marec  2014. Tovrstna neposredna dokapitalizacija bank preko ESM je ukrep, s katerim naj bi območje evra prerezalo dosedanjo povezanost dolžniške in bančne krize, saj dokapitalizacija bank ne bi šla več čez roke države in zato ne bi bremenila javnih financ. Pogoji izvajanja dokapitalizacije preko ESM še niso dorečeni, o njih se namreč prav zdaj pogajajo države članice.

»ESM je zdaj stalen in učinkovit požarni zid in najpomembnejši gradnik v celoviti strategiji za zagotavljanje finančne stabilnosti na območju evra. To je zgodovinski dosežek za evropsko integracijo in jamstvo za stabilnost in prihodnost prihodnjih generacij,« je po začetku delovanja ESM dejal takratni vodja evroskupine Jean-Claude Juncker.

Želite izvedeti več? Oglejte si uradno stran ESM.

ESM je naslednik EFSF

ESM je naslednik Evropskega instrumenta za finančno stabilnost (EFSF), iz katerega dobivajo pomoč Grčija, Irska in Portugalska. Medtem ko je ESM stalni reševalni sklad, je EFSF začasni sklad, ustanovljen maja 2010 v izrednih razmerah z namenom ustavitve širjenja krize na območju evra. EFSF lastnega kapitala nima, za nakazilo pomoči ga zbere na trgu z izdajo obveznic. Garancije za te obveznice zagotavljajo države članice in te garancije se upoštevajo v javnem dolgu posamezne države.

Nasprotno pa ima ESM lasten kapital, zato njegova pomoč državam v težavah ne bremeni javnega dolga držav članic. EFSF bo še naprej financiral programe pomoči za države, ki so bili dogovorjeni pred ustanovitvijo stalnega sklada ESM. Poleg tega se lahko EFSF v vmesnem obdobju do junija 2013 – dokler se ne doseže polna kapitalska posojilna sposobnost v višini 500 milijard ESM – uporabi tudi za financiranje vmesnih programov. Po juniju 2013 bo ESM financiral vse nove oblike pomoči, EFSF pa bo obstajal do zaključka poplačila izdanih obveznic in programov, ki jih je prvotno financiral.

Vir: www.ec.europa.eu/slovenija/