Piše: Tina Gajšek

O hrani se da na veliko in široko razpredati, lahko pa jo preprosto použijemo brez nepotrebnega filozofiranja. Če je ta naravni produkt, kot dar narave, potem ni problema, kaj pa če za njo stoji industrija, tvegana tehnologija in dovršen marketing, pa se zna zgodba zasukati v smeri neželenih posledic.

Mestni ljudje vse bolj čutimo industrijsko, masovno proizvodnjo na lastni koži. Časi, ko smo puter ali domače izdelano maslo zavijali v žajblove liste, da bi tako njegovo obstojnost podaljšali še za par dni, se bližajo h koncu. Domače shrambe se ne šibijo s kozarci domače proizvodnje, domačo konzervirano »vegeto« prepojeno z naravno morsko soljo smo zamenjali z nakupom vegete industrijske proizvodnje, v kateri je kar precej umetnih aditivov.

KLOŠARJI - Zleknjeni klošarji na železniški postaji: Adi, zapoj nam pesem o klošarjih!

Bravo Adi, al' ga boš spil z nami en šluk.

ADI: Nikar me ne vprašajte, krivo bi mi blo, če ga ne bi spil. Bog vas živi!

Adi zabrenka in zapoje:

Sem klošar, še sam ne vem od kdaj,
od vekomaj, se mi že zdi,
nič nimam, nič nočem, tako je, pa kaj,
nekako vseen se živi.

Povsod me dovolj je in ni me nikjer,
so klošarske čudne poti,
nenehno me vodi v življenju nemir,
pijača pa me umiri.

Intervju: Nikolaus Geyrhalter, režiser filma Kruh naš vsakdanji
Nešteto zlatorumenih sončnic v poletnem polju seže čez meje širokokotnega objektiva kamere. Povsem tiho je, dokler ne prileti rumeno letalo, izgine v levem kotu, se nenadoma pojavi pred nami in nas preleti s širokim repom razpršenega škropiva za sabo. Dan pozneje so sončnice rjave, posušene in noži velikih kmetijskih strojev za seboj puščajo rjavo, prazno zemljo.

Kubrickova Odiseja 2001 se je uresničila, so zapisali kritiki o filmu Kruh naš vsakdanji (Unser täglich Brot) avstrijskega režiserja Nikolausa Geyrhalterja in ga primerjali s Hitch*censored*om. Kruh naš vsakdanji je kriminalka, ki se resnično dogaja, vsak dan, in katere rezultat dobimo vsak dan postrežen na krožniku.

Umetnost hvaležnosti
Naše življenje je kot šahovska deska s 64 polji, 32 belih ima in 32 črnih.Če malo mučimo oči in buljimo vanjo, jo bomo videli na dva načina, enkrat bodo izstopala bela polja in bo črno videti kot ozadje, drugič pa črna in bo belo videti kot ozadje.
Nekako tako vidimo in doživljamo življenje.  Naši filtri«se odločajo«, ali bo življenje za nas  bolj črno ali  bolj belo. Pa je za vse karirasto!

Da ponovimo: vsako stanje, čustvo ima svojo energetsko podlago, ki je (pretežno) bolj negativna  ali pozitivna. Enako privlači enako. Ni potrebno globoko razmišljanje za to, da bi ugotovili, katero se nam bolj splača. Pa tako pogosto z velikim »veseljem« opravljamo, se jezimo (!), žalujemo...si damo duška.

Poslovili smo se od Janeza Drnovška, moža, ki je zapustil dragoceno sled v zavesti našega naroda. Slovenskemu človeku je odstrl nekaj, kar nihče ni pričakoval od politika: duhovno globino. Dokazal je, da je tudi politik lahko človek s srcem na pravem mestu, katerega dejanja lahko bistveno odstopajo od uveljavljenih šablon, ki jim sledijo funkcionarji in vplivne osebnosti.

Ni pomembno, kaj je povzročilo velik preobrat v njegovem delovanju, ko je postavil duhovne vrednote, etiko in človekoljubnost v ospredje svojega delovanja. Življenjske krize, ki jih običajno jemljemo kot nekaj slabega, so pogosto neprecenljivi katalizatorji našega duhovnega napredka.

Dragi bralci Pozitivk!

Obveščamo vas, da se je v sodelovanju z Uradom vlade za komuniciranje začel projekt Eko pozitivke. S tem projektom želimo ozaveščati in informirati o podnebnih spremembah ter biotski raznovrstnosti. Skupaj z Umanotero ter našimi novinarji se bomo potrudili, da bomo na Pozitivkah objavljali čim bolj kvalitetne članke, ki bodo pokrivali obe temi, ter da bo teh člankov čim več.

Hkrati vabimo tudi vas, da pod članke napišete svoje komnetarje, ali pa kar sami napišete kakšen članek. Veseli bomo tudi vaših mnenj, pobud, pohval in kritik, ki nam jih lahko posredujete na e-mail: soncna@pozitivke.net.

Naučimo se pravilno razmišljati
Ko skozi vztrajnost stabiliziramo svoje dobro čustveno počutje postajamo zavestnejši sooblikovalec svojega življenja. Spreminjanje naravnave in s tem spreminjanje toka misli, je tudi  že trening drugačnega razmišljanja.  

Žal nas umetnosti pravilnega razmišljanja ni nihče učil. Na voljo je veliko literature  o moči miselne naravnanosti, o tem, da je misel energija in tudi, kako nekoristne so nekatere miselne navade ali razvade. Še zlasti slednje je dobro poznati in po potrebi spreminjati.

Piše: Manca Košir

Dogodki so jezik Vesolja, pravijo modri. Prinašajo njegova sporočila in se dogajajo  vsakomur izmed nas, piše Chris Prentiss v prisrčni knjižici  ZEN in umetnost doživljanja sreče. Večino časa se sporočil Vesolja ne zavedamo, pravi, in zato zamudimo prave priložnosti v življenju. Poziva nas: »Ozavestimo dragocena sporočila Vesolja in se zahvalimo zanje. Potem se bo sporazumevanje okrepilo in sporočila bodo postala vse bolj prepoznavna«.

Podpišem. V jezik Vesolja ne verjamem zato, ker o njem govorijo razsvetljenci različnih časov in kultur, temveč zato, ker imam vsakodnevne izkušnje z branjem tega jezika in je moje življenje polno prav zato, ker sem z Vesoljem v »partnerskem« odnosu. Naj vam opišem nekaj dogodkov manjše sorte, da vas z večjimi ne bi prestrašila.

Ker bo človeštvo Kristusa videlo resnično zelo kmalu, bi bilo modro, če bi nekoliko razmislili o verjetnih učinkih tega pomembnega dogodka. Kot prvo, človek se bo zavedel nove situacije, ki bo povsem nepoznana in tuja: nihče živ do takrat ne bo doživel česa podobnega; nihče, nikjer, do takrat ne bo slišal misli, ki bodo posredovane tistega dne vseh dni.

Do takrat človek nikoli ne bo slišal poziva k svoji božanskosti, izziva za svojo prisotnost tukaj na Zemlji. Vsak, posamezno in svečano sam, bo takrat poznal smisel in pomen svojih življenj, nanovo bo doživel milino otroštva, čistost aspiracije očiščene jaza. V tistih dragocenih minutah bo človek nanovo spoznal radost popolne udeleženosti v resničnostih življenja, čutil bo medsebojno povezanost, kot spomin na daljno preteklost.

Skulturaj se so na Študentski organizaciji Univerze (ŠOU) v Ljubljani poimenovali Mesec študentske kulture, ki se začne v ponedeljek.

Ena od novosti meseca kulture, ki ga letos pripravljajo osmič po vrsti, zanj pa so letos v proračunu namenili 20.000 evrov, je Teden odprtih vrat muzejev, galerij in Kinoteke v Ljubljani, je pojasnil Primož Kadunc, študentski minister za obštudijske dejavnosti pri ŠOU.

Piše: Nives Pustavrh v novi Vivi www.viva.si

… NE SMEMO NIKOLI ZANEMARITI
Uho je sestavljeno iz več delov, ki kot uigrani glasbeni inštrumenti prenašajo zvoke iz okolice v naše možgane, ti pa jih prevedejo in prepoznajo. Posamezni deli ušesa so občutljivi zaradi možnosti okužb, zlasti srednje uho in bobnič, ki ga lahko poškodujemo, če si ušesa čistimo s paličicami. Preberite, kakšne nevarnosti pretijo ušeskom otrok in ušesom odraslih ter se poučite, kako jih pravilno čistiti.

Vnetja srednjega ušesa pri otrocih
Ko govorimo o vnetju ušes, mislimo predvsem na vnetja srednjega ušesa, redkeje sluhovoda. Vnetja ušes, zlasti srednjega ušesa, so pri otrocih pogosta predvsem zaradi anatomskih okoliščin in dejstva, da otrok še nima dokončno oblikovanega imunskega sistema, kajti ta se razvija vse do sedmega leta ali kasneje.

To, kar imenujemo »svet«, naš jezik dan za dnem ohranja pri življenju. In vendar nam izgovarjanje besede razkriva, kako vsak od nas neutrudno ustvarja. Vsakdo je umetnik. Vsaka oseba iz tišine potegne zvok in nevidno pripravi do tega, da postane vidno.

V naših mislih nemo vesolje išče svoj odmev. Neznani svet bi se rad zrcalil. Besede so popačena zrcala, ki zrcalijo naše misli, mi pa zremo v ta zrcala in v njih vidimo bežen odsev pomena, pripadanja in zatočišča. Da bi bili celi, moramo ostati zvesti naši ranljivi raznovrstnosti.

Koliko tovarn ali delavnic ali sploh kakršnihkoli dejavnosti v Sloveniji so ustavili, ker so se državljani pritožili zaradi njihovega prevelikega onesnaževanja okolja? Ne vemo, ker tega ne vedo oziroma ne povedo na okoljskemu inšpektoratu Slovenije, ki naj bi nadziral, kaj se dogaja s slovenskim okoljem.

Dejstvo je, da v državi, ki hlasta za čim večjo gospodarsko rastjo, s katero naj bi dohiteli razvitejše od nas, s težkim srcem omejujemo kakršnokoli dejavnost in še težje onesnaževalcem pristrižemo peruti. Kot članica Evropske unije imamo tudi na tem področju jasno določeno zakonodajo.

POZIV K SODELOVANJU NA FOTOGRAFSKIH RAZSTAVAH V INFO SREDIŠČU TRIGLAVSKA ROŽA NA BLEDU V LETU 2009

Info središče Triglavska roža na Bledu je središče informacij, središče raziskovanj in spoznanj, zanimivosti in posebnosti, je kraj, ki združuje radovednost, znanost, umetnost in vzpostavlja naravi všečen odnos človeka do nje same in njegovega ustvarjanja v njenem krhkem ravnovesju.

Stalna ponudba Info središča Triglavska roža med drugim obsega tudi redno izmenjujoče se umetniške razstave, tako likovne kot fotografske.

Pa nadaljujmo… Malo se vrnem nazaj, ko sem delala v nočnem lokalu… Videla sem veliko ljudi in revnih in srednje-bogatih in zelo bogatih, in vsi so trpeli za pomanjkanjem – pomanjkanjem ljubezni, pomanjkanjem sprejemanja jih takšnimi kakršni so. Vsak je prihajal s svojo bolečino – skrito ali javno, le tam so lahko so pozabili na zunanji svet in si dovolili biti to, kar so v resnici… ali pač jaz jih videla takšnimi kakršni so… razumela sem, da v resnici vsak človek je otrok, ki mu manjka nekega tihega zavetja, ker ni pravil, tradicij, pritiskov in nadzora…

Dojela sem tudi, da prav med tistimi najbolj materialno priskrbljenimi največ različnih psiholoških in duševnih težav… Več imaš, več lahko izgubiš in potem pri izbiranju med srcem in materialnim se dogaja strašni dvoboj in vse zaradi strahu, ker pač v družbi ne glede na to, kakršen si človek vse se vrednoti s tem koliko materialnih dobrin si pridobil in to je žalostno… ker vse, kar je materialno ima svoj rok trajanja… Na nek čas nas to veseli kot otroka nova igrača, čez nekaj časa pa nič več ni zanimivo.

V vsakem letu, mesecu in dnevu se nahajamo v drugem številu, ki označuje možnost delovanja v teh periodah. To število nam pomaga razumeti, zakaj se nekaj dogaja prav v tem trenutku, pomaga nam poiskati vzroke za te dogodke in z njegovo pomočjo lahko načrtujemo prihodnja delovanja.

Opozoriti vas moram, da v vsakem letu občutimo poseben vpliv ene od črk našega imena in priimka, ki ga lahko posebej analiziram samo pri osebni napovedi.

Če bo imela pravna država premoč nad nepravno, je za državljane to zanesljivo dobro znamenje. Državljani pa itak ne bodo živeli nikoli preveč srečno, ker obstaja skupina tistih prevarantov, ki se želi iznebiti nadzora tistih, ki hočejo pošteno delati in živeti. Tu obstaja velika vrzel.

Vse več je ljudi, ki se spopadajo z družbeno osamljenostjo in ne morejo kljubovati krivicam. Sem sodijo ljudje, ki se oddaljujejo od politične, narodnostne, družinske in konfesionalne skupnosti in živijo kot nekakšni iz družbe odrinjeni samohodci, zlasti brezposelni in ljudje z nizkimi osebnimi dohodki, ostareli v domovih za upokojence in onemogle z minimalnimi pokojninami, socialno stigmatizirani ljudje, ki so izgubili stike z zunanjim svetom in niso nikomur več potrebni tako, da se počutijo kot zapuščena in osamljena bitja, kot tujci med tujci.

ITR v imenu občin in nevladnih organizacij pristojna ministra poziva k ureditvi nevzdržnih razmer glede gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji

Pred dnevi je Inštitut za trajnostni razvoj (ITR) v imenu 70 slovenskih občin in 20 nevladnih organizacij pozval pristojna ministra, da poskrbita za red na področju problematike gojenja gensko spremenjenih (GS) rastlin v Sloveniji. Pozivu je se pridružilo tudi mednarodno združenje Greenpeace, ki v času slovenskega predsedovanja pri nas budno spremlja tudi področje GSO.

ITR je na okoljskega ministra Janeza Podobnika naslovil ponovno zahtevo za uvedbo moratorija na gojenje GS-koruze MON810, ki je edina na sortno listo EU vpisana GS rastlina in bi jo tako bilo teoretično možno gojiti pri nas.

Od kod prihajam? Kam grem?
Življenje po smrti
Potovanje tvoje duše

Knjiga govori o temi, ki zaposluje veliko ljudi. O življenju po smrti.

Ljudje umirajo vsak dan in večina med njimi se boji smrti. Komur življenje pomeni samo bivanje med rojstvom in smrtjo, temu je njegov »od kod« in »kam« skrivnost.

Ta knjiga ne pojasnjuje skrivnosti, ampak resnico, ki je mnogi ne poznajo. Naša življenjska pot s smrtjo ni končana. Smrt so vrata, skozi katera se pot nadaljuje na drugi ravni bivanja. So vrata za življenje, ki bo tem svetlejše, čim zavestneje je človek premagal naloge v zemeljskem življenju.

Piše: Nara Petrovič

Zdrav in ljubeč odnos do sebe in svojega telesa se, žal, sliši kot luksuz, ne kot osnovna človekova potreba. Zaradi hitenja skozi življenje, kot ga narekuje družbeni tempo. Pa vendar se vse bolj obračamo k alternativnemu. Vse več je argumentov v prid obračanju nazaj k naravi.

Nazaj k sebi. Zakaj in kako to storiti, govori tudi Nara Petrovič v svojih knjigah, člankih in na predavanjih. Pogovarjala sva se pred predavanjem, ki ga je naslovil Popravi se sam!

Zakaj ne "Ozdravi se sam"? Ali smo danes res že v tako neosebnem odnosu do svojega telesa, da ga dojemamo kot stroj?

Notranja pot je darilo Boga vsem svojim človeškim otrokom, ki nas vodi nazaj v našo resnično domovino

Življenje na Zemlji je velikokrat težko in trdo. Premagati moramo številne ovire in velikokrat se v nas pojavijo občutki tesnobe, negotovosti in obupa.

Toda če si vzamemo čas in razmislimo, zakaj smo se znašli v težki situaciji ali zakaj je pred nami neka ovira, bomo lahko ugotovili, da nam vse to nekaj sporoča. Nobena težava namreč ne pride sama od sebe, temveč smo jo nekoč posejali. Že Jezus iz Nazareta je namreč rekel: »Kar seješ, boš žel.« S tem stavkom je ljudi opozarjal, da naj pazijo na svoja dejanja, pa tudi na svoje besede, misli in občutke, kajti, kakor danes ravnamo, se nam bo nekoč vrnilo.

Zadnji dnevi minevajo v posebnem vzdušju poslavljanja. Veliko ljudi in veliko različnih stvari odhaja iz naših življenj. Čeprav vemo, da je smrt le prehod v novo dimenzijo, je to vendarle nekaj, kar se nam dotakne srca in iz nas izvabi solzo sočutja.

Odhod našega nekdanjega predsednika se je dotaknil veliko src. Tudi tistih, ki mu morda prej niso znali pokazati, da so globoko v sebi tudi sami ranljivi, sočutni in da ga imajo radi. Ja, bil je velik in dober človek. Želel si je narediti nekaj dobrega za ljudi, našo državo in ves svet. Pri tem mu je njegov položaj večkrat škodil kot koristil, kajti biti v političnem vrhu pomeni biti toliko bolj izpostavljen pogledom. In kritikam, ostrim napadom, neodobravanju.

Praznik zahvale so poznala že primitivna ljudstva, ki so v znamenje zahvale in prošnje za blagoslov darovala ječmenove snope, poljedeljska ljudstva pa so darovala enoletno jagnje. Z nastopom judovstva oziroma z izhodom judovskega ljudstva iz egiptovske sužnosti je zahvala dobila odrešenjski pomen. Letošnja zahvalna nedelja se je obhajala 5.novembra.

Hvaležnosti pa se zaveda tudi vsak posameznik, ne glede na to kakšno življenje živi in ne glede na to, katere materialne ter duhovne dobrine so ponujene vsakemu izmed nas.