Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si
Vse več je parov, ki se za skupno življenjsko pot odločajo brez »papirja« - ostajajo torej v zunajzakonski skupnosti, ki ji po domače rečemo tudi »koruzništvo«. Kakšne so njegove prednosti in slabosti - in kje ima korenine strah pred poroko?
STATISTIKE
V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin. Zmanjšuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, vse več je razvez, povečuje se tudi povprečna starost mladoporočencev. Slovenija med evropskimi državami izstopa po upadu števila porok. V zadnjih tridesetih letih se je število porok v Sloveniji zmanjšalo za skoraj 57,7 odstotka.
Podoben upad med evropskimi državami opažajo še na Madžarskem, kjer se je število porok v zadnjih treh desetletjih znižalo za 55,7 odstotka, v Bolgariji (55,3 %) in na Portugalskem (55,2 %). Slovenija je bila lani s 3,2 sklenjene poroke na tisoč prebivalcev evropska država z najnižjim deležem porok. Po podatkih Eurostata je Sloveniji najbližja Belgija (4,1 poroke na tisoč prebivalcev), sledita pa jima Luksemburg in Italija (4,2) ter Bolgarija in Liechtenstein (4,3).
Največ sklenjenih porok na tisoč prebivalcev je bilo lani v Turčiji (9,1) in Belorusiji (8,2), med državami EU pa na Cipru (6,9), v Romuniji (6,8) in na Danskem (6,7). Obenem v Sloveniji narašča število zunajzakonskih skupnosti oziroma parov, ki se odločijo za »koruzništvo«. Zunajzakonske skupnosti so bile prvič evidentirane leta 1981; popisanih je bilo 10.345 zunajzakonskih skupnosti, deset let pozneje 17.374, ob zadnjem popisu leta 2002 pa je bilo popisanih 42.092 takih skupnosti. Leta 2002 so zunajzakonske skupnosti predstavljale 7,6 odstotka vseh družin.
V državah severne in zahodne Evrope se ta delež giblje okrog 20 odstotkov (Danska 20,3, Finska 19). V primerjavi s Slovenijo je delež zunajzakonskih skupnosti znatno večji v Avstriji (10,1) in na Madžarskem (9,5), medtem ko je v Italiji med vsemi družinami samo 3,2 odstotka zunajzakonskih skupnosti, na Hrvaškem pa še manj, komaj 2,6 odstotka.
Značilna je tudi višja starost pri parih, ki se odločijo za poroko.
Slovenke in Slovenci se namreč poročajo vse starejši. Pred tremi desetletji se je moški za poroko odločil pred 26. letom, ženska pa pred 23. letom, lani pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star več kot 30 let, nevesta pa več kot 28 let. Pri tem se Slovenija počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zmanjševanjem števila porok raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve poroke.
Vzroki za to so različni, med vidnejšimi pa so gotovo izobrazbene in karierne odločitve ter razmišljanje po sistemu »najprej štal'ca, pol pa krav'ca«. Skratka: skrb za streho nad glavo je pomembnejša od poroke.
KAJ JE ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST?
Po predpisih o zakonski zvezi je zunajzakonska skupnost, kar zadeva pravice in dolžnosti partnerjev, izenačena z zakonsko zvezo. Definicija zunajzakonske skupnosti je zapisana v 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) in pravi, da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med takima osebama neveljavna.
Takšna skupnost ima glede razmerij, ki jih ureja ZZDR (skupno premoženje, dolžnost preživljanja nesposobnega partnerja, skrb za otroke), enake posledice, kot če bi posameznika sklenila zakonsko zvezo. Pogoji za to skupnost so našteti v definiciji: dolgotrajna zveza, moški in ženska, ni razlogov za neveljavnost zakonske zveze (če bi bila ta sklenjena). Zunajzakonska skupnost se ugotavlja z dokazovanjem.
Po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zunajzakonska skupnost družinskopravno razmerje, ki nastane neformalno. Po ustavi je izenačena z zakonsko zvezo v razmerju med partnerjema, ni pa izenačena v razmerju do otrok. Če otrok ni rojen v zakonski zvezi, je znana le mati, oče pa mora dokazovati očetovstvo. Očetovstvo je treba ugotavljati, ker v zunajzakonski skupnosti ni domneve očetovstva kot pri zakonski zvezi.
POGOJI ZA ZUNAJZAKONSKO SKUPNOST
Prvi odstavek 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - ZZDR) določa, da ima zunajzakonska skupnost enake posledice kot zakonska zveza. Za njen obstoj mora biti izpolnjenih več pogojev. Obstajati mora življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da med njima ni bila sklenjena zakonska zveza (med moškim in žensko, ki sta »cimra« v najetem stanovanju, ni zunajzakonske zveze).
Med partnerjema mora torej obstajati življenjska skupnost. Gre za skupnost v fizičnem, čustvenem in ekonomskem pomenu (skupno gospodinjstvo, skupno intimno življenje in siceršnja življenjska skupnost), ki jo partnerja štejeta kot skupnost zakoncev in jo kot takšno zaznava tudi okolica. Ni pa treba, da sta partnerja ves čas skupaj. Za tako skupnost velja tudi, če partnerja začasno ali občasno ne živita skupaj, če sta se o tem prej sporazumela in za to obstajajo objektivni razlogi.
Ključno je, da obstajajo zunanji znaki življenjske skupnosti dveh, ki v očeh okolja veljata za enaka življenjska partnerja kot mož in žena. Gre za vzajemno čustveno navezanost, ki v zunanjem opazovalcu vzbuja vtis, da gre za zakonca. Sicer pa so za obstoj zunajzakonske skupnosti odločilne predvsem okoliščine, ki podelijo skupnemu življenju moškega in ženske položaj zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Tako kot zakonska zveza namreč tudi zunajzakonska skupnost temelji na svobodni odločitvi za skupno življenje, na vzajemni čustveni navezanosti ter vzajemnem spoštovanju, zaupanju in pomoči.
Pogoj za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je tudi dejstvo, da mora skupnost moškega in ženske, če naj bo enaka zakonski zvezi, trajati praviloma dalj časa, kar pa ni natančneje določeno. Trajanje se povezuje predvsem z vprašanjem, ali se v skupnosti rodi otrok. Da se lahko zunajzakonska skupnost prizna, tudi ne smejo obstajati okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna (obstoječa zakonska zveza, mladoletnost, sorodstvo).
DOBRO JE VEDETI
Ker zunajzakonska skupnost nastane neformalno, torej ne s kakšnim aktom, izjava, dana pred odvetnikom oziroma notarjem, s katero partnerjem potrjujeta obstoj zunajzakonske skupnosti, ne pride v poštev. Samo izjava dveh ne zadošča, izpolnjeni morajo biti vsi zgoraj našteti pogoji. Obstoj take skupnosti se ugotavlja v vsakem postopku, v katerem oseba na temelju te skupnosti uveljavlja kako pravico.
V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov in informacij o pravicah in dolžnostih zunajzakonskih partnerjev v primerjavi s pravicami in dolžnostmi zakoncev.
Kakor koli že, zakonska zveza ali koruzništvo, dejstvo je, da je partnerski odnos v obeh primerih izpostavljen velikim preizkušnjam. To, kako jih partnerja premagujeta, pa je bolj kot od papirja odvisno od vzajemnega zaupanja, spoštovanja, sklepanja kompromisov in predvsem – sporazumevanja.
Neža Žigon
Viri:
www.e-uprava.gov.si, www.pic.si, www.finance.si/22285, www.pot.clovek.si, www.solazazivljenje.si/clanki/staranje_prebivalstva_-_resna_groznja.html, http://www.stat.si/Popis2002/si/definicije_in_pojasnila_5.html, http://www.finance.si/47591, www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=158923, http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3111569, www.stat.si
V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih v povprečju poročilo 7300 parov na leto, največ leta 1995 (8245) in najmanj leta 2005 (5769).
V primeru vprašanj, težav in sporov v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo se lahko obrnete na najbližji Center za socialno delo, kjer vam bodo podrobneje svetovali.
OSNOVNE DEFINICIJE
Družina: življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva.
To je:
Tipi družine:
Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Pogoj za njen obstoj je, da morebitna zakonska zveza med njima ne bi bila neveljavna: tako ne more nastati zunajzakonska skupnost med bratom in sestro ali med poročeno žensko in (samskim ali poročenim) moškim.
Zunajzakonska skupnost ima na področju družinskih razmerij (to je glede skupnega premoženja, skupnih otrok, medsebojne dolžnosti preživljanja itd.) za partnerja enake pravne posledice kot zakonska zveza. Na drugih področjih ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa (taka izenačitev denimo obstaja na področju dedovanja).
Zakonska skupnost je tip družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok ali zakonski par z otroki.
STRAH MOŠKIH PRED POROKO: NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI
KAKO PREMAGATI STRAH PRED POROKO?
PRISTOJNI ORGANI V SLOVENIJI
NAJPOGOSTEJŠE PRAVNE POSLEDICE
Posledice zunajzakonske skupnosti določa vrsta predpisov z različnih pravnih področij. Nekatere pravne posledice v razmerju zunajzakonskih partnerjev na osebnem in premoženjskem področju, ki so izenačene z zakonsko zvezo, kot so določene v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonu o dedovanju, stanovanjskem zakonu in obligacijskem zakoniku:
- Dedovanje premoženja
Skladno z določbo drugega odstavka 51. člena ZZDR je premoženje, ki ga pridobita zunajzakonska partnerja z delom in dohodki iz dela v času trajanja take skupnosti, rezultat njunega skupnega dela in prispevka, zato je skupno premoženje obeh. Enako kot zakonca drug po drugem dedujeta tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze (drugi odstavek 10. člena zakona o dedovanju – Uradni list SRS, št. 15/76).
Stanovanjski zakon (Uradni list SRS, št. 18-52/91) med drugim določa, da ima ob smrti najemnika oseba, s katero je najemnik živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, pravico zahtevati od lastnika stanovanja, naj z njim sklene najemno pogodbo. Po četrtem odstavku 180. členu obligacijskega zakonika (Uradni list SRS, št. 83-4287/01) pripada odškodnina ob smrti ali v primeru posebno hude invalidnosti tudi zunajzakonskemu partnerju, če je med njim in umrlim oziroma poškodovancem obstajala trajnejša življenjska skupnost.
- Delitev premoženja po razpadu zunajzakonske zveze
Zakon o dedovanju (drugi odstavek 10. člena) določa, da enako kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (težja duševna prizadetost, prej sklenjena zakonska zveza še ni prenehala, sorodstvo ipd.). Torej za premoženjskopravna razmerja zunajzakonskih partnerjev veljajo enaka pravila kot za zakonca med trajanjem zakonske zveze.
- Premoženje, pridobljeno med trajanjem zunajzakonske zveze, je skupna last
Premoženje, ki ga zunajzakonska partnerja pridobita z delom med trajanjem zunajzakonske skupnosti, je njuno skupno premoženje oziroma skupna last zunajzakonskih partnerjev. Deleža zunajzakonskih partnerjev pri skupnem premoženju sta nedoločena. Zunajzakonski partner ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem v skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, predvsem pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti.
Ker sta oče in njegova partnerka, s katero živi že dvajset let, stanovanje kupila skupaj, je to njuno skupno premoženje, zato vaš oče z njim ne more razpolagati samostojno, čeprav se pogodba glasi samo na njegovo ime. Skupno premoženje se lahko razdeli med trajanjem zunajzakonske skupnosti po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega partnerja. Takšen sporazum je veljaven, če je sklenjen v obliki notarskega zapisa. Če se vaš oče in njegova partnerka odločita za sporazumno delitev skupnega premoženja, se tudi sama sporazumeta o načinu njegove delitve. Če se o tem ne moreta sporazumeti, naj zahtevata, da sodišče določi deleža v skupnem premoženju.
Pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zunajzakonskih partnerjev v skupnem premoženju enaka, zunajzakonska partnerja pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zunajzakonskega partnerja v skupnem premoženju, sodišče ne upošteva le dohodka vsakega partnerja, temveč tudi druge okoliščine (pomoč, ki jo partner daje drugemu partnerju, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ter vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranjanju in povečanju skupnega premoženja).
Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zunajzakonskih partnerjev v skupnem premoženju se ugotovijo tudi morebitni dolgovi vsakega od njiju in terjatve do tega premoženja.
- Premoženje, pridobljeno pred zunajzakonsko zvezo, je osebna last
Premoženje, ki ga je imel zunajzakonski partner ob začetku zunajzakonske skupnosti, ostane njegova zasebna last tudi po začetku zunajzakonske skupnosti. Z njim tudi samostojno razpolaga, če prispevek drugega partnerja k izboljšavi ni občutno spremenil tega premoženja. Torej je počitniška hišica, ki jo je vaš oče podedoval po svojih starših še za življenja vaše mame in pri kateri njegova partnerka ni prispevala k izboljšavi, njegovo osebno premoženje in lahko samostojno razpolaga z njim, torej ga lahko tudi odsvoji.
- Preživeli zunajzakonski partner bo po smrti drugega partnerja po njem dedoval po zakonu ali oporoki.
Če bo torej vaš oče sestavil oporoko, bodo njegovi dediči dedovali, kot je določeno z oporoko, vendar z oporoko ne more biti okrnjen nujni delež katerega koli dediča, ta pa znaša polovico zakonskega deleža, v vašem primeru je to šestina zapuščine. Če pa vaš oče ne bo sestavil oporoke, bo nastopilo zakonsko dedovanje. V tem primeru boste vi, vaša sestra in partnerica vašega očeta dedovali po prvem vrstnem redu v enakih delih oziroma vsaka do tretjine zapuščine.
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Zunajzakonska_Skupnost_Bojazen_Poroka
Domov |
|
Powered By GeekLog |