NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 19-nov
  • Knjiga spregovori: Potopljeni svet

  • sreda 20-nov
  • Okusi Radol'ce

  • četrtek 21-nov
  • Okusi Radol'ce

  • petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  • nedelja 15-dec
  • Otvoritev božičnih jaslic v Štanjelu

  • ponedeljek 16-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 17-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kdo se boji poroke?   
    sobota, 15. marec 2008 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Sonce

    Piše: Neža Žigon v novi Vivi www.viva.si

    Vse več je parov, ki se za skupno življenjsko pot odločajo brez »papirja« - ostajajo torej v zunajzakonski skupnosti, ki ji po domače rečemo tudi »koruzništvo«. Kakšne so njegove prednosti in slabosti - in kje ima korenine strah pred poroko?

    STATISTIKE
    V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin. Zmanjšuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, vse več je razvez, povečuje se tudi povprečna starost mladoporočencev. Slovenija med evropskimi državami izstopa po upadu števila porok. V zadnjih tridesetih letih se je število porok v Sloveniji zmanjšalo za skoraj 57,7 odstotka.

    Podoben upad med evropskimi državami opažajo še na Madžarskem, kjer se je število porok v zadnjih treh desetletjih znižalo za 55,7 odstotka, v Bolgariji (55,3 %) in na Portugalskem (55,2 %). Slovenija je bila lani s 3,2 sklenjene poroke na tisoč prebivalcev evropska država z najnižjim deležem porok. Po podatkih Eurostata je Sloveniji najbližja Belgija (4,1 poroke na tisoč prebivalcev), sledita pa jima Luksemburg in Italija (4,2) ter Bolgarija in Liechtenstein (4,3).

    Največ sklenjenih porok na tisoč prebivalcev je bilo lani v Turčiji (9,1) in Belorusiji (8,2), med državami EU pa na Cipru (6,9), v Romuniji (6,8) in na Danskem (6,7). Obenem v Sloveniji narašča število zunajzakonskih skupnosti oziroma parov, ki se odločijo za »koruzništvo«. Zunajzakonske skupnosti so bile prvič evidentirane leta 1981; popisanih je bilo 10.345 zunajzakonskih skupnosti, deset let pozneje 17.374, ob zadnjem popisu leta 2002 pa je bilo popisanih 42.092 takih skupnosti. Leta 2002 so zunajzakonske skupnosti predstavljale 7,6 odstotka vseh družin.

    V državah severne in zahodne Evrope se ta delež giblje okrog 20 odstotkov (Danska 20,3, Finska 19). V primerjavi s Slovenijo je delež zunajzakonskih skupnosti znatno večji v Avstriji (10,1) in na Madžarskem (9,5), medtem ko je v Italiji med vsemi družinami samo 3,2 odstotka zunajzakonskih skupnosti, na Hrvaškem pa še manj, komaj 2,6 odstotka.
    Značilna je tudi višja starost pri parih, ki se odločijo za poroko.

    Slovenke in Slovenci se namreč poročajo vse starejši. Pred tremi desetletji se je moški za poroko odločil pred 26. letom, ženska pa pred 23. letom, lani pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star več kot 30 let, nevesta pa več kot 28 let. Pri tem se Slovenija počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zmanjševanjem števila porok raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve poroke.

    Vzroki za to so različni, med vidnejšimi pa so gotovo izobrazbene in karierne odločitve ter razmišljanje po sistemu »najprej štal'ca, pol pa krav'ca«. Skratka: skrb za streho nad glavo je pomembnejša od poroke.

    KAJ JE ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST?
    Po predpisih o zakonski zvezi je zunajzakonska skupnost, kar zadeva pravice in dolžnosti partnerjev, izenačena z zakonsko zvezo. Definicija zunajzakonske skupnosti je zapisana v 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) in pravi, da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med takima osebama neveljavna.

    Takšna skupnost ima glede razmerij, ki jih ureja ZZDR (skupno premoženje, dolžnost preživljanja nesposobnega partnerja, skrb za otroke), enake posledice, kot če bi posameznika sklenila zakonsko zvezo. Pogoji za to skupnost so našteti v definiciji: dolgotrajna zveza, moški in ženska, ni razlogov za neveljavnost zakonske zveze (če bi bila ta sklenjena). Zunajzakonska skupnost se ugotavlja z dokazovanjem.

    Po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zunajzakonska skupnost družinskopravno razmerje, ki nastane neformalno. Po ustavi je izenačena z zakonsko zvezo v razmerju med partnerjema, ni pa izenačena v razmerju do otrok. Če otrok ni rojen v zakonski zvezi, je znana le mati, oče pa mora dokazovati očetovstvo. Očetovstvo je treba ugotavljati, ker v zunajzakonski skupnosti ni domneve očetovstva kot pri zakonski zvezi.

    POGOJI ZA ZUNAJZAKONSKO SKUPNOST
    Prvi odstavek 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 - ZZDR) določa, da ima zunajzakonska skupnost enake posledice kot zakonska zveza. Za njen obstoj mora biti izpolnjenih več pogojev. Obstajati mora življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da med njima ni bila sklenjena zakonska zveza (med moškim in žensko, ki sta »cimra« v najetem stanovanju, ni zunajzakonske zveze).

    Med partnerjema mora torej obstajati življenjska skupnost. Gre za skupnost v fizičnem, čustvenem in ekonomskem pomenu (skupno gospodinjstvo, skupno intimno življenje in siceršnja življenjska skupnost), ki jo partnerja štejeta kot skupnost zakoncev in jo kot takšno zaznava tudi okolica. Ni pa treba, da sta partnerja ves čas skupaj. Za tako skupnost velja tudi, če partnerja začasno ali občasno ne živita skupaj, če sta se o tem prej sporazumela in za to obstajajo objektivni razlogi.

    Ključno je, da obstajajo zunanji znaki življenjske skupnosti dveh, ki v očeh okolja veljata za enaka življenjska partnerja kot mož in žena. Gre za vzajemno čustveno navezanost, ki v zunanjem opazovalcu vzbuja vtis, da gre za zakonca. Sicer pa so za obstoj zunajzakonske skupnosti odločilne predvsem okoliščine, ki podelijo skupnemu življenju moškega in ženske položaj zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Tako kot zakonska zveza namreč tudi zunajzakonska skupnost temelji na svobodni odločitvi za skupno življenje, na vzajemni čustveni navezanosti ter vzajemnem spoštovanju, zaupanju in pomoči.

    Pogoj za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je tudi dejstvo, da mora skupnost moškega in ženske, če naj bo enaka zakonski zvezi, trajati praviloma dalj časa, kar pa ni natančneje določeno. Trajanje se povezuje predvsem z vprašanjem, ali se v skupnosti rodi otrok. Da se lahko zunajzakonska skupnost prizna, tudi ne smejo obstajati okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna (obstoječa zakonska zveza, mladoletnost, sorodstvo).

    DOBRO JE VEDETI
    Ker zunajzakonska skupnost nastane neformalno, torej ne s kakšnim aktom, izjava, dana pred odvetnikom oziroma notarjem, s katero partnerjem potrjujeta obstoj zunajzakonske skupnosti, ne pride v poštev. Samo izjava dveh ne zadošča, izpolnjeni morajo biti vsi zgoraj našteti pogoji. Obstoj take skupnosti se ugotavlja v vsakem postopku, v katerem oseba na temelju te skupnosti uveljavlja kako pravico.

    V nadaljevanju podajamo nekaj nasvetov in informacij o pravicah in dolžnostih zunajzakonskih partnerjev v primerjavi s pravicami in dolžnostmi zakoncev.

  • Če hočete, da vaše osebno razmerje s partnerjem šteje za zunajzakonsko skupnost, mora med vama obstajati življenjska skupnost (živeti morata skupaj, razen če živita v oddaljenih krajih zaradi razlogov, kot so služba, zdravljenje, šolanje itn.), ki traja dalj časa (doba ni natančno določena; pomembno je tudi, ali se vama rodi skupen otrok). Obenem ne smejo obstajati okoliščine, v katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna (če je vaš partner že poročen ali če sta istega spola, to ni zunajzakonska skupnost!).

  • Od svojega zunajzakonskega partnerja lahko, enako kot od zakonca, zahtevate, naj v skladu s svojimi možnostmi prispeva k preživljanju vajine družine, da preživlja tudi vas, če ste nepreskrbljeni, ter vas spoštuje in vam nasploh ne odreka pravic na osebnem področju.

  • Tudi med zunajzakonskima partnerjema se premoženje, ki ga z delom pridobita v času trajanja zunajzakonske skupnosti, šteje za skupno premoženje, zato:

  • je izogibanje sklenitvi zakonske zveze z namenom, da bi obvarovali morebitno delitev skupnega premoženja, brez pomena. V primeru prenehanja tako zakonske zveze kot zunajzakonske skupnosti se skupno premoženje deli (navadno) na polovico. Če se o tem zunajzakonska partnerja ali zakonca ne dogovorita sporazumno, lahko eden ali drugi izposluje pri sodišču svoj delež;

  • brez soglasja zunajzakonskega partnerja ne prodajajte ali si drugače odsvajajte stvari, ki spadajo k vajinemu skupnemu premoženju. V primeru partnerjevega ugovarjanja lahko pride do razveljavitve sklenjenega pravnega posla. S skupnim premoženjem lahko zunajzakonska partnerja upravljata in razpolagata samo sporazumno;

  • se pozanimajte o partnerjevih obveznostih, kajti upniki lahko zahtevajo svoje poplačilo tudi iz njegovega deleža na vajinem skupnem premoženju.

    Tudi v primeru vaše smrti lahko zunajzakonski partner zakonito deduje po vas, če je zunaj zakonska skupnost trajala do smrti.

    PREDNOSTI …
    Zunajzakonska skupnost ima nekatere prednosti pred zakonsko zvezo. Najočitnejša je gotovo izognitev stroškom poroke in morebitne razveze, ki je (poleg smrti zakonca ali razveljavitve) edini formalni način njenega prenehanja. Poleg tega lahko ljudje, ki se odločijo za zunajzakonsko skupnost, »izkoristijo« številne luknje v zakonih.

    Res je sicer, da po ZZDR veljavna zunajzakonska skupnost ustvarja enake premoženjske posledice ter osebne pravice in dolžnosti partnerjev kot zakonska zveza za zakonca, vendar obstaja očitna razlika v obličnosti. Ker v Sloveniji ne obstaja registracija zunajzakonske skupnosti, je zloraba tega instituta v praksi zelo pogosta. Čeprav številni pari dejansko živijo v zunajzakonski skupnosti, tega formalno ne uveljavljajo, na drugi strani pa so takšni, ki uveljavljajo socialne prejemke za enostarševsko družino ipd.

    Zakon o starševskem varstvu in socialnih prejemkih (ZSDP) vsebuje določbo o desetodstotnem povečanju otroškega dodatka za enostarševsko družino, to pa je nemalokrat dovolj velik razlog za oblikovanje prikritih zunajzakonskih skupnosti. Stroškovni vidik vzgoje otrok je prva ovira za povečanje rodnosti v družinah iz najnižjih dohodkovnih skupin. Za subvencioniranje otrok sta v Sloveniji pomembna predvsem dva transfera, in sicer davčna olajšava (posredni transfer) in otroški dodatek (neposredni denarni transfer).

    … IN SLABOSTI
    Zunajzakonska skupnost ima tudi nekatere slabosti. V njej se ne morete docela razbremeniti dolžnosti, ki jih pravo nalaga zakoncema, saj nekatere od teh nalaga tudi zunajzakonskim partnerjem. Če hočete, da bo uveljavljanje pravic, ki jih imata tako zakonec kot zunajzakonski partner (prispevanje k preživljanju družine …), lažje, je bolje skleniti zakonsko zvezo, ker je dokazovanje njenega obstoja lažje.

    Za zunajzakonsko skupnost morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za njeno pravno priznanje (da preteče tudi dovolj časa), šele potem lahko partnerja uveljavljata svoje pravice, in sicer tudi za nazaj, od trenutka njenega nastanka. Pri vsakem postopku, v katerem partnerja uveljavljata katero od pravic iz naslova zunajzakonske skupnosti, se njen obstoj ugotavlja vsakič znova in neodvisno od prejšnjih ugotovitev. To pomeni, da se v razmerju med istima partnerjema enkrat lahko prizna obstoj zunajzakonske skupnosti, drugič pa ne.

    Tudi koristi skupnih otrok boste zavarovali bolje, če sklenete zakonsko zvezo. V zunajzakonski skupnosti namreč partner ne šteje samodejno za očeta partnerkinega otroka, kot to velja za moža - očeta ženinega otroka. Zunajzakonski partner mora formalno pripoznati očetovstvo, sicer ga je treba tožiti na ugotovitev očetovstva.

    Šele na temelju tako ugotovljenega oziroma pripoznanega očetovstva (včasih tudi materinstva) je možno uveljavljati otrokove pravice in koristi v razmerju do staršev (in nasprotno). Te so po vsebini enake tistim, ki jih imajo otroci, rojeni v zakonski zvezi. In končno, ob prenehanju zunajzakonske skupnosti ni formalno poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje otrok, tako kot je ob razvezi zakonske zveze.

    ZAKAJ SE LJUDJE NE POROČAJO VEČ?
    Razlogov, zakaj upada število porok, je več, med najpogostejše pa, poleg že naštetih, torej »gmotnih«, spadajo:
    • Strah pred poroko. To je, verjeli ali ne, ena od številnih fobij, ki ima podobne znake in posledice kot druge. Povzroči lahko napade panike in odtujitev od ljubljene osebe, motnje srčnega ritma, nespečnost … Strah pred poroko je posledica obrambnega mehanizma podzavesti ali izkušenj, ki nam jih posredujejo ali s katerimi nas seznanjajo drugi ljudje, filmi, knjige … Je tudi posledica zavedanja o stroških poroke (in stroških ločitve), o izgubi spolnosti brez obveznosti ter dejstva, da zakon zahteva spremembe in kompromise. Prav denar, spolnost in kompromisi so tudi tri glavne preokupacije vsakega sodobnega partnerskega odnosa.

    • Čakanje na pravi trenutek. Številni pari odlašajo s poroko, dokler ne ustvarijo skupnega gospodinjstva, dokler ne pridejo otroci … in na lepem se jim zdi, da so pravi trenutek preprosto zamudili.

    • Strah pred (dosmrtno) zavezo. Zakonska skupnost (tako kot zunajzakonska) pomeni zavezo: zvestobi, skupnemu gospodinjstvu, delitvi obveznosti, stroškov itn. Mnogi se zakona bojijo prav zaradi tega.

    • Strah pred odraslostjo. Tradicionalno poroka velja za eno od življenjskih prelomnic. Za mnoge pomeni prestop v odraslost. Tisti, ki se nikakor ne želijo posloviti od »otroških« in »otročjih« let, se poroke izogibajo prav iz tega razloga.
    • Želja »očarati«. Želja, da bi ugajali drugim, je vedno prisotna. Zato vsak nov odnos temelji na nekakšni laži. Vanjo sta vpletena dva tujca, ki sta le redko to, kar sta v resnici, iz prvotnega razloga, da bi iz partnerstva izvabila največje možno zadovoljstvo. Zato se partnerji v letih zakona ali koruzništva lahko pomembno spremenijo. Kot pravi pregovor: moški se poročijo z žensko zato, ker upajo, da bodo vedno ostale enake, ženske pa z moškimi zato, ker upajo, da se bodo po poroki spremenili.

    Kakor koli že, zakonska zveza ali koruzništvo, dejstvo je, da je partnerski odnos v obeh primerih izpostavljen velikim preizkušnjam. To, kako jih partnerja premagujeta, pa je bolj kot od papirja odvisno od vzajemnega zaupanja, spoštovanja, sklepanja kompromisov in predvsem – sporazumevanja.

    Neža Žigon

    Viri:
    www.e-uprava.gov.si, www.pic.si, www.finance.si/22285, www.pot.clovek.si, www.solazazivljenje.si/clanki/staranje_prebivalstva_-_resna_groznja.html, http://www.stat.si/Popis2002/si/definicije_in_pojasnila_5.html, http://www.finance.si/47591, www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=158923, http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3111569, www.stat.si

    V Sloveniji se je v zadnjih desetih letih v povprečju poročilo 7300 parov na leto, največ leta 1995 (8245) in najmanj leta 2005 (5769).

    V primeru vprašanj, težav in sporov v zvezi z zunajzakonsko skupnostjo se lahko obrnete na najbližji Center za socialno delo, kjer vam bodo podrobneje svetovali.

    OSNOVNE DEFINICIJE
    Družina: življenjska skupnost oseb v okviru zasebnega gospodinjstva.

    To je:

    • življenjska skupnost staršev (obeh ali enega) in neporočenih otrok, ki živijo z njima oziroma z enim od staršev. Starost otrok ni omejena, vendar pa ti nimajo svoje družine oziroma ne živijo v zunajzakonski skupnosti;
    • življenjska skupnost moškega in ženske, ki sta sklenila zakonsko zvezo;
    • življenjska skupnost partnerjev, ki živita v zunajzakonski skupnosti.

    Tipi družine:

    • zakonski par brez otrok,
    • zakonski par z otroki,
    • mati z otroki,
    • oče z otroki,
    • zunajzakonska partnerja brez otrok,
    • zunajzakonska partnerja z otroki.

    Zunajzakonska skupnost je dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Pogoj za njen obstoj je, da morebitna zakonska zveza med njima ne bi bila neveljavna: tako ne more nastati zunajzakonska skupnost med bratom in sestro ali med poročeno žensko in (samskim ali poročenim) moškim.

    Zunajzakonska skupnost ima na področju družinskih razmerij (to je glede skupnega premoženja, skupnih otrok, medsebojne dolžnosti preživljanja itd.) za partnerja enake pravne posledice kot zakonska zveza. Na drugih področjih ima taka skupnost pravne posledice, če zakon tako določa (taka izenačitev denimo obstaja na področju dedovanja).

    Zakonska skupnost je tip družine, ki jo sestavlja zakonski par brez otrok ali zakonski par z otroki.

    STRAH MOŠKIH PRED POROKO: NAJPOGOSTEJŠI RAZLOGI

    • Izguba svobode in »prostora«. Moški so po naravi zelo neodvisni; radi se sami odločajo in vodijo življenje po lastnih pravilih. Storiti hočejo, kar hočejo, kadar hočejo in kot hočejo.
    • En spolni partner za vedno. Moški so po naravi lovci in imajo radi spolno raznolikost. Zaradi zakona se bojijo dolgočasja in pomanjkanja poželjivosti. Za večino moških je to najstrašnejša posledica.
    • Enkrat so se že opekli. Ločitev je za moškega pogosto težko gmotno breme, ki si ga ne želijo znova naložiti.
    • Čustvena navlaka. Številne ženske gledajo na poroko skozi oči Pepelke – zanje poroka pomeni, da bodo čarobno rešile svoje težave. Moški o poroki in zakonski zvezi razmišljajo bolj racionalno.
    • Pomanjkanje čuta za sklepanje kompromisov. Partnerska zveza pomeni tudi zmožnost sklepanja kompromisov; popoln zakon bi moral pomeniti 50 : 50 v smislu delitve in prispevkov. Moški na to pogosto težko pristanejo.
    • Izguba prostega časa. Resno partnerstvo jemlje veliko energije in časa ter lahko povsem prevzame naše življenje. Za nekatere moške to ni cena, ki so jo pripravljeni plačati.
    • Nepripravljenost, da bi se odrekel karieri, prijateljem, vsemu zgoraj naštetemu.

    KAKO PREMAGATI STRAH PRED POROKO?

    • Ugotovite, česa vas je v resnici strah. Večina ljudi se ne boji zakona kot takega, marveč njegovih posledic in morebitnega neuspeha. Kaj vas skrbi, da se bo spremenilo? Kakšen je najslabši možni scenarij, ki hromi vašo odločitev?
    • Spopadite se s svojimi strahovi. Če je bil zakon vaših staršev slab, vedite, da ni vsak zakon enak; to, da je bil njun nezdrav, še ne pomeni, da bo tudi vaš. Če vas skrbi morebitna ločitev, se vprašajte, kako lahko sami prispevate k uspešnosti zakona. Predstavljajte si vse scenarije, ki vas plašijo, in to, kako bi lahko rešili nastali položaj.
    • Pogovorite se. Vprašajte prijatelje o skrivnostih uspešnega zakona. Svoje skrbi zaupajte partnerju. Tako boste hkrati pilili komunikacijske spretnosti, ki so nujne za uspeh vsake partnerske zveze.
    • Ne poročite se s človekom, za katerega menite, da bi bili lahko z njim do konca življenja, marveč s tistim, za katerega menite, da brez njega ne bi mogli živeti.
    • Ugotovite, katere prednosti, ki jih sicer ne bi bili deležni, vam ponuja zakon.
    • Zavedajte se, da zakon ne bo vedno harmoničen. Niste popolni in tudi vaš partner ni, ne naj sta poročena ali ne. Če boste čakali popolnega partnerja, se ne boste nikoli poročili. Zakon pomeni garanje vse življenje.
    • Načrtujta skupno življenje, še preden se poročita. Bosta imela otroke? Koliko? Kako bosta upravljala z denarjem? Bosta oba zaposlena? Koliko bosta hranila za pokoj? Kdo ima katere odgovornosti in naloge? Odgovori na ta vprašanja vaju morajo zbližati, ne oddaljiti.

    PRISTOJNI ORGANI V SLOVENIJI

    • Za politiko in razvoj: Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve.
    • Za izvajanje: vsak organ, ki odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od obstoja zunajzakonske skupnosti.
    • Pritožbeni (nadzorstveni): pritožbeni organ, ki je pristojen za reševanje pritožb zoper odločitve organa, ki odloča o določeni pravici in obveznosti.
    • Zakonodaja: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR-UPB1).

    NAJPOGOSTEJŠE PRAVNE POSLEDICE
    Posledice zunajzakonske skupnosti določa vrsta predpisov z različnih pravnih področij. Nekatere pravne posledice v razmerju zunajzakonskih partnerjev na osebnem in premoženjskem področju, ki so izenačene z zakonsko zvezo, kot so določene v zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, zakonu o dedovanju, stanovanjskem zakonu in obligacijskem zakoniku:

    - Dedovanje premoženja
    Skladno z določbo drugega odstavka 51. člena ZZDR je premoženje, ki ga pridobita zunajzakonska partnerja z delom in dohodki iz dela v času trajanja take skupnosti, rezultat njunega skupnega dela in prispevka, zato je skupno premoženje obeh. Enako kot zakonca drug po drugem dedujeta tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze (drugi odstavek 10. člena zakona o dedovanju – Uradni list SRS, št. 15/76).

    Stanovanjski zakon (Uradni list SRS, št. 18-52/91) med drugim določa, da ima ob smrti najemnika oseba, s katero je najemnik živel v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, pravico zahtevati od lastnika stanovanja, naj z njim sklene najemno pogodbo. Po četrtem odstavku 180. členu obligacijskega zakonika (Uradni list SRS, št. 83-4287/01) pripada odškodnina ob smrti ali v primeru posebno hude invalidnosti tudi zunajzakonskemu partnerju, če je med njim in umrlim oziroma poškodovancem obstajala trajnejša življenjska skupnost.

    - Delitev premoženja po razpadu zunajzakonske zveze
    Zakon o dedovanju (drugi odstavek 10. člena) določa, da enako kot zakonca dedujeta drug po drugem tudi moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti in nista sklenila zakonske zveze, vendar le, če ni razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (težja duševna prizadetost, prej sklenjena zakonska zveza še ni prenehala, sorodstvo ipd.). Torej za premoženjskopravna razmerja zunajzakonskih partnerjev veljajo enaka pravila kot za zakonca med trajanjem zakonske zveze.

    - Premoženje, pridobljeno med trajanjem zunajzakonske zveze, je skupna last
    Premoženje, ki ga zunajzakonska partnerja pridobita z delom med trajanjem zunajzakonske skupnosti, je njuno skupno premoženje oziroma skupna last zunajzakonskih partnerjev. Deleža zunajzakonskih partnerjev pri skupnem premoženju sta nedoločena. Zunajzakonski partner ne more razpolagati s svojim nedoločenim deležem v skupnem premoženju s pravnimi posli med živimi, predvsem pa ga ne more odsvojiti ali obremeniti.

    Ker sta oče in njegova partnerka, s katero živi že dvajset let, stanovanje kupila skupaj, je to njuno skupno premoženje, zato vaš oče z njim ne more razpolagati samostojno, čeprav se pogodba glasi samo na njegovo ime. Skupno premoženje se lahko razdeli med trajanjem zunajzakonske skupnosti po sporazumu ali na zahtevo enega ali drugega partnerja. Takšen sporazum je veljaven, če je sklenjen v obliki notarskega zapisa. Če se vaš oče in njegova partnerka odločita za sporazumno delitev skupnega premoženja, se tudi sama sporazumeta o načinu njegove delitve. Če se o tem ne moreta sporazumeti, naj zahtevata, da sodišče določi deleža v skupnem premoženju.

    Pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zunajzakonskih partnerjev v skupnem premoženju enaka, zunajzakonska partnerja pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnem premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zunajzakonskega partnerja v skupnem premoženju, sodišče ne upošteva le dohodka vsakega partnerja, temveč tudi druge okoliščine (pomoč, ki jo partner daje drugemu partnerju, varstvo in vzgoja otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja ter vsaka druga oblika dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranjanju in povečanju skupnega premoženja).

    Pred ugotavljanjem deleža vsakega od zunajzakonskih partnerjev v skupnem premoženju se ugotovijo tudi morebitni dolgovi vsakega od njiju in terjatve do tega premoženja.

    - Premoženje, pridobljeno pred zunajzakonsko zvezo, je osebna last
    Premoženje, ki ga je imel zunajzakonski partner ob začetku zunajzakonske skupnosti, ostane njegova zasebna last tudi po začetku zunajzakonske skupnosti. Z njim tudi samostojno razpolaga, če prispevek drugega partnerja k izboljšavi ni občutno spremenil tega premoženja. Torej je počitniška hišica, ki jo je vaš oče podedoval po svojih starših še za življenja vaše mame in pri kateri njegova partnerka ni prispevala k izboljšavi, njegovo osebno premoženje in lahko samostojno razpolaga z njim, torej ga lahko tudi odsvoji.

    - Preživeli zunajzakonski partner bo po smrti drugega partnerja po njem dedoval po zakonu ali oporoki.
    Če bo torej vaš oče sestavil oporoko, bodo njegovi dediči dedovali, kot je določeno z oporoko, vendar z oporoko ne more biti okrnjen nujni delež katerega koli dediča, ta pa znaša polovico zakonskega deleža, v vašem primeru je to šestina zapuščine. Če pa vaš oče ne bo sestavil oporoke, bo nastopilo zakonsko dedovanje. V tem primeru boste vi, vaša sestra in partnerica vašega očeta dedovali po prvem vrstnem redu v enakih delih oziroma vsaka do tretjine zapuščine.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.viva.si
  • www.e-uprava.gov.si
  • www.pic.si
  • www.finance.si/22285
  • www.pot.clovek.si
  • www.solazazivljenje.si/...
  • http://www.stat.si/Popi...
  • http://www.finance.si/4...
  • www.rtvslo.si/modload.p...
  • http://24ur.com/bin/art...
  • www.stat.si
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Ljubezen in spolnost

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Kdo se boji poroke? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,28 seconds