Zaključila se je javna razprava o predlogu Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, v okviru katere smo se odzvali tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in predlagali nekatere dopolnitve predloga zakona.

Ob zaključku javne razprave želimo še posebej poudariti pomembnost uvedbe celovitega programa učinkovitih ukrepov, kar predlog zakona tudi predstavlja. Ukrepi podpirajo drug drugega in so skupaj učinkovitejši kot posamezni. Vsak ima v doseganju cilja zmanjševanja kajenja svojo in pomembno vlogo, vsak malce različno, skupaj pa imajo isti cilj - zmanjševanje razširjenosti in posledic kajenja oziroma izboljševanje zdravja prebivalcev.

Kar je za enega dobro, je za drugega slabo – so včasih rekli ljudje. Da živila lahko povzročajo bolezni, je menil že Hipokrat 400 let pred našim štetjem. Domneval je, da sta škodljiva mleko in sir. Alergija na hrano se nato pojavi v 19. stoletju, ko je zdravnik dr. Quincke odkril jajca kot povzročitelja otekanja sluznice v predelu ust in žrela. Po njem se imenuje alergijski edem – Quinckejev edem.

Alergija na hrano ni tako skrivnostna kot prehranska intoleranca, čeprav tudi o alergiji še ne vemo vsega. Veliko faktorjev vpliva na to, ali se razvije alergija ali intoleranca za eno ali več živil. Najvažnejša od teh faktorjev, ki vplivajo drug na drugega, sta podedovana imunska pomanjkljivost in okolje (katere morebitne škodljive snovi človek pridobi s hrano, katera zdravila jemlje in katerim škodljivim snovem v naravi je izpostavljen).

Na hormonsko ravnovesje vpliva več dejavnikov, ki pa se pri vsakemu posamezniku lahko obnašajo različno. Na splošno gledano lahko vzroke za porušeno hormonsko ravnovesje pripišemo tako zunanjim dejavnikom, na katere nimamo vpliva, kot našim osebnim odločitvam.

Kozmetika

Nekatera kozmetika in ličila vsebujejo parabene in ftalate, ki motijo endokrini sistem in normalno hormonsko aktivnost. Raziskave kažejo, da ftalati lahko motijo delovanje ščitničnih hormonov, nekateri pa povzročajo tudi poškodbe jeter, ledvic ali testisov. Temu se lahko izognemo, da poskušamo uporabljati čim bolj naravno kozmetiko.

7. april - Svetovni dan zdravja 2016
V četrtek, 7. aprila 2016, bomo obeležili že 66. Svetovni dan zdravja, ki je letos posvečen sladkorni bolezni. Letošnje globalno geslo je »Premagajmo sladkorno bolezen (ang. Beat diabetes)«, slovensko geslo pa je »Sladkorno bolezen obvladajmo skupaj«, ki je tudi geslo Nacionalnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2010–2020. Sladkorna bolezen zaradi svoje pogostnosti, zahtevne in kompleksne obravnave ter težkih posledic predstavlja velik zdravstveni izziv za vse nas. V razvitem svetu ostaja vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacije spodnjih okončin ter bolezni srca in ožilja.

Sladkorna bolezen se vse pogosteje pojavlja tudi v Sloveniji - od leta 2010 do 2014 se je število bolnikov, ki zaradi sladkorne bolezni prejemajo zdravila, povečalo za 12,5 %, tako da je leta 2014 zdravila za zniževanje krvnega sladkorja pri nas prejemalo že 104.550 bolnikov. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjamo pomen aktivnega in zdravega življenjskega sloga, ki vključuje skrb za telesno težo, redno gibanje in zdravo prehranjevanje, saj na ta način lahko preprečimo pojav sladkorne bolezni tipa 2 oziroma jo odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje.

Ogljikovi hidrati nam ne denejo dobro, jajca zvišujejo raven holesterola, suhe mesnine in rdeče meso povzročata raka, vitamini iz hrane so boljši kot tisti iz prehranskih dopolnil, več obrokov na dan spodbuja metabolizem ... Kaj je sploh res?

1. MIT: Kruh in ogljikovi hidrati nam ne denejo dobro
Največ,  kritik leti na kruh, ker ga precej pojemo in praviloma vsebuje tudi gluten. Vendar je gluten problematičen samo za tiste, ki imajo celiakijo ali preobčutljivost na gluten, sicer škodljivi vplivi niso dokazani. Polnozrnata živila, ki vsebujejo gluten, so pravzaprav vir pomembnih hranil, zato jih ni priporočljivo izločiti z jedilnika brez zdravstvenih indikacij.

Mama si nenehno zastavlja tisoč in eno vprašanje, včasih jo navdaja negotovost, spet drugič si želi zgolj potrditve. V trenutkih, ko ne zaupa svojim občutkom ali pa preprosto išče najboljšo rešitev za svojega otroka, posplošeni odgovori, kot sta »čim manj komplicirati« in »vsega po malem«, res niso na mestu. Toda na koga naj se obrne, kadar zares potrebuje pomoč? 

Otrok v življenje staršev prinese velik preobrat, ne glede na to, kako zelo so si ga želeli ali kako skrbno so načrtovali njegovo življenje, ko je bil še v maternici. Ko je otrok tukaj, navadno večina teorij hitro pade, odzivi pa morajo biti največkrat takojšnji.

Piše: Polona Cimerman v Vivi www.viva.si

POMIRITE ČREVESJE
Sindrom razdražljivega črevesja je med najpogostejšimi motnjami prebavil, ki prinaša vrsto težav, ki sicer niso usodne, vendar so pa izredno nadležne in moteče. A tudi pri tej težavi si lahko pomagamo sami.

Katerim živilom se je bolje izogibati
• Ugotovite, po kateri hrani vas še bolj napenja, in jo izločite z jedilnika. Seznam živil je namreč pri vsakem posamezniku drugačen. Čeprav za klasične krivce za vetrove veljajo fižol, čičerka, otrobi, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, mlečni izdelki, čebula, breskve, hruške, slive in rozine, ni nujno, da to velja tudi za vas.

Da debelost strmo povišuje tveganje za številna kronična obolenja sodobnega časa, zdravniki opozarjajo že zelo dolgo.

Srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa II, težave s hrbtenico in sklepi … so pogosto povezani z debelostjo. Manj znano pa je, da so pod velikim tveganjem tudi ljudje z normalno težo – in trebušno debelostjo (visceralno debelostjo).!

Nedavna študija ameriške Mayo Clinic je namreč pokazala, da imajo moški z normalno težo, vendar s trebušno debelostjo, dvakrat večjo verjetnost za prezgodnjo smrt kot tisti, ki so pretežki ali debeli. Pri normalno težkih ženskah s trebušno debelostjo je bilo tveganje manj izraženo, še vedno pa se je povečalo za 40 odstotkov. Študija je v obdobju 14 let zajela 15.000 ljudi s povprečno starostjo 45 let.

Nedavno je v Londonu potekala konferenca o novih možnostih zdravljenja prehlada in gripe. Kljub napredku moderne medicine sta namreč prehlad in gripa še naprej zelo pogosti obolenji.

Maja lani so v okviru Kraljevega medicinskega združenja, glavnega angleškega neodvisnega in apolitičnega združenja za podiplomsko izobraževanje na področju medicine, vzeli pod drobnogled ameriški slamnik. Želeli so ugotoviti, ali bi ta zdravilna rastlina lahko zapolnila vrzel v zdravljenju omenjenih težav – ali bi torej uporaba ameriškega slamnika utegnila zmanjšati pogostnost prehladov in gripe ter njunih zapletov.

Na posvetu »Kaj lahko storijo mladinske organizacije za zdravje mladih«, ki je potekal v četrtek, 18. marca 2016, v Ljubljani, smo predstavili izsledke raziskav, opravljenih v sklopu izvajanja projekta Za zdravje mladih, o vlogi mladinskih organizacij oz. mladinskega sektorja pri promociji zdravega življenjskega sloga med mladimi. V drugem delu posveta so udeleženci pripravili konkretna priporočila za spodbujanje zdravega življenjskega sloga med mladimi.

Raziskave, so pokazale, da se predstavniki mladinskih organizacij, ki so sodelovali pri intervjujih, zavedajo pomena krepitve zdravja in zdravega življenjskega sloga.  V splošnem menijo, da je to pomembno področje, kateremu bi bilo potrebno posvečati več pozornosti, vendar se to v manjši meri odraža v konkretnih aktivnostih mladinskih organizacij.

Prehrana ima dve ključni vlogi pri izboljševanju spomina in ostalih kognitivnih funkcij. Najprej je pomembna zaradi zmožnosti preprečitve poškodb, ki jih povzroča oksidativni stres. 

Vse celice in tudi možgani v našem telesu proizvajajo energijo, da le-ti sploh lahko funkcionirajo. S tem proizvajanjem energije pa posledično ustvarjajo tudi proste radikale – slednji povzročajo poškodbe celične membrane in preprečujejo nastanek novih možganskih celic. Telo se proti prostim radikalom, ki mu povzročajo škodo, zaščiti s pomočjo antioksidantov. Zato morajo biti antioksidanti pomemben del našega jedilnika.

Ni važno, ali sedite ali stojite. Oboje je nezdravo, če se ne gibate. Sedenje ni za človeka nič slabše od stanja, če se le redno giblje, izhaja iz britanske študije. Ta je pod vprašaj postavila nekatere druge študije, ki navajajo, da je predolgo sedenje škodljivo za zdravje, ne glede na to, koliko časa človek sicer porabi za telovadbo.

Raziskovalci z univerze v Exetru in londonskega univerzitetnega kolidža so 16 let spremljali več kot 5000 ljudi, v ponedeljek pa so svoje ugotovitve objavili v publikaciji International Journal of Epidemiology.

Beli ogrci kvarijo izgled. Naučite se, kako se jih znebiti. Beli ogrci so pogostejši pri ljudeh z mastno kožo, pri tistih s hormonalnimi težavami (nosečnice, najstniki).

Beli ogrci so pogosta oblika aken. Tako kot preostale oblike nastanejo zaradi zamašitve por. Žleze lojnice proizvajajo olje, ki vlaži kožo. Če je teh izločkov preveč, olje skupaj z umazanijo in odmrlimi celicami zamaši poro. Ujeto olje se tvori v belo kapico, ki je značilna za bele ogrce. Pretežno jih je moč najti na nosu, bradi, licih in prizadenejo tako moške kot ženske.

Kakšne so pozitivne posledice teka?

Vsi vemo, da tek dobro vpliva na zdravje in izboljša odpornost imunskega sistema, kar je v poznem zimskem oz. zgodnjem spomladanskem obdobju še toliko bolj pomembno. Malokdo pa se zaveda učinkov, ki jih ima tek na duhovno komponento človeka.

Tek pozitivno vpliva na fizično, čustveno in mentalno telo.

Preventivni pregledi so lahko ključnega pomena za vaše zdravje. Od tega, koliko sta stari, je odvisno, kateri pregledi so najbolj smotrni.

Zgodnje postavljanje diagnoze je lahko ključnega pomena za potek zdravljenja. Prisluhnite svojemu telesu in bodite pozorni na simptome. Glede na vašo starost se priporoča izvajanje posameznih preiskav.

Kriva je mutacija gena
Večino ljudi višja raven tako imenovanega dobrega holesterola HDL ščiti pred srčnimi obolenji, nekateri pa so ravno zaradi višjega HDL-a še bolj ogroženi, so ugotovili raziskovalci z univerze v Cambridgeu.

Številne je ugotovitev presenetila, saj HDL velja za dobri holesterol, ki ljudi ščiti pred srčnimi obolenji ter varuje žile. A nedavne raziskave, objavljene v revijiScience, so takšno sklepanje ovrgle.

Živimo v času, ko le do redkih znanj in prepričanj pridemo na osnovi lastne izkušnje. 
Že dveletni otrok mora verjeti vzgojiteljici, ki mu razlaga kaj je »fuj« in kaj je »bravo«. Nadaljuje s šolo, v kateri mu povedo vse formule, definicije in opise delovanja sveta, v katerem bo živel.

Če se s tem ne strinja in pokaže na primere, ko to, kar ga učijo, ne deluje, mu bo učitelj zamašil usta z besedami, da izjema potrjuje pravilo. Potem je praviloma mir – otrok si ne upa vprašati naprej: kako je mogoče, da izjema potrdi pravilo? Ne, izjema ne more potrditi pravila. Gre le za napačen prevod reka, ki se v resnici glasi: vsaka izjema postavi pravilo pod vprašaj.

Piše: Anja Jurko v Vivi www.viva.si

Simptomi so resda podobni, vendar vseeno obstaja nekaj razlik, ki nam pomagajo ugotoviti, ali gre za prehlad ali vnetje sinusov.

Trajanje simptomov
Najočitnejša razlika med simptomi prehlada (nahod, rinitis) in vnetja sinusov je trajanje težav. Pri prehladu izcejanje iz nosu traja dva ali tri dni, čemur sledi še stanje zamašenega nosu, ki znova traja dva do tri dni. Po tem času se počutimo boljše. O vnetju sinusov oziroma vnetju sluznice in obnosnih votlin (sinusitis) pa govorimo, kadar prehlad oziroma okužba traja sedem dni ali več. Vnetje pogosto povzroči dolgotrajen ali kroničen nahod, ki se razširi na obnosne votline.

Piše: Tatjana Svete v novih Misterijih www.misteriji.si

Krono prehrana dr. Ane Gifing za zdravje, vitkost, dolgo življenje
Po starem kitajskem pregovoru je lahko oče bolezni kdorkoli, njena mati pa je vedno slaba prehrana. Prehrana je torej temelj zdravja. Zato je vedno dobrodošlo, da nam kdo svetuje, kaj jesti. Če pa se temu pridruži še čas – ob katerem času jesti katero hrano, pa že govorimo o krono prehrani dr. Ane Gifing, beograjske zdravnice in strokovnjakinje za preventivno medicino. Ime krono izhaja iz grške besede kronos in pomeni čas, od tod torej tudi ime krono prehrana. Njena knjiga, ki opisuje osnovne prvine prehrane za zdravje, vitkost in dolgo življenje, z naslovom Porcija zdravja, je nedavno izšla v slovenskem prevodu pri ARA založbi.

Ni torej vseeno, kaj jemo in tudi ne ob kateri uri, saj smo ljudje podvrženi naravnim zakonom. Eden od zakonov je, denimo, da se ogljikovi hidrati lažje prebavljajo zjutraj kot zvečer. To je le ena od »skrivnosti«, ki jih dr. Gifingova razkriva v svoji knjigi. V njej je opisala veliko resnic in zmot glede prehrane.

Tek se na prvi pogled zdi izjemno enostaven šport – preprosto oblečete športna oblačila, nataknete športne čevlje in tečete. A prvi vtisi so pogosto napačni, to pa velja tudi za tek – če se ga želite lotiti na pravilen način, boste morali spoznati kar nekaj zakonitosti in pravil. 7 takšnih, ki jih doslej zagotovo niste poznali, smo za vas zbrali mi.

1. Bombaž ni najboljša izbira za tekaška oblačila
Bombaž, ki velja za najbolj naravno in telesu prijazno izbiro, je pogosto tudi material, ki ga izberemo za svoje tekaške izlete. Z bombažem seveda ni prav nič narobe – a dandanes je na tržišču na voljo kar nekaj precej bolj primernih materialov, ki bodo še izboljšali vašo tekaško izkušnjo.

Kako je videti, ko zaupanje v sistem izgubijo zdravniki? Namesto da bi slepo zaupali zdravstvenemu sistemu, se jih vse več odloča zaupati vase …

Odločitev, da se posvetimo zdravniškemu poklicu, še ni dovolj, da bi lahko to poslanstvo nemoteno izpolnjevali tudi v praksi, izjavlja vse več zdravnikov, ki so nezadovoljni z zdravstvenim sistemom – vse od izobraževanja naprej. Številni zato namesto da bi tarnali, češ, nič se ne da ukreniti, sprejemajo zavestne odločitve in orjejo ledino …

Uživanje rafiniranega oz. belega sladkorja vpliva na razpoloženje, spomin ter tudi na sprejemanje odločitev. Zasvojenost možganov s sladkorjem je lahko močnejša celo od droge. Prav zato se sladkorju težje ognemo, ker nam možgani pošiljajo signale lakote, ki ne pomenijo resnične lakote, želijo si le ponovnega vnosa sladkorja. 

Na dan lahko tako moški, kot tudi ženske zaužijejo največ 25 g sladkorja. Višek se shranjuje v obloge. 

KAJ SPLOH JE BELI SLADKOR?
Beli sladkor poznamo v različnih oblikah - kockah, kristalih, prahu, itd. Vsakodnevno ga uživamo ob kavi, piškotih in sladkih priboljških. Najhujši pa je t. i. »skriti sladkor«, ki je umetno dodan živilom med proizvodnjo (sladke in gazirane pijače, beli kruh, testenine, sadni jogurti, vnaprej pripravljene omake in polivke). Naše telo ni zgrajeno na način, da presnavlja in razgrajuje umetno pridelana živila. In prav to beli sladkor je – umetno pridelano živilo, ki ga naše telo ne zna razgraditi in se zato shranjuje v obloge. Proti njemu se je nesmiselno boriti z dietami in športnimi aktivnostmi. Enostavno ga moramo prenehati vnašati v svoje telo.

Zdravnik John Doulliard je objavil novo študijo, v kateri razkriva, zakaj je bolje spati na levem boku. Njegova raziskava je bila objavljena v strokovni reviji The Journal of Clinical Gastroenterology.

Anatomija
Želodec in trebušna slinavka se nahajata na levi strani telesa, zato spanje na levem boku pospešuje prebavo. V tem položaju se encimi trebušne slinavke namreč bolje izločajo. Zaradi spanje na desni strani pa se prebava malce upočasni, saj želodec pritiska na trebušno slinavko, zaradi česar je njeno delovanje upočasnjeno.