Ni potrebe, da bi vam bilo nerodno. Niste edini. Večina med nami se je kdaj srečala s tako imenovano volčjo lakoto, nekateri pa imajo neustavljivo potrebo po določeni hrani vsak dan. Seveda se to pozna na tehtnici. Kaj lahko ukrenete?  

Po ugotovitvah raziskovalcev ameriške Univerze v Marylandu je 75 % prenajedanja povezanega s čustvi. Zato je najprej treba razumeti, da s hrano gasite neko potrebo. Mogoče vam ni treba povsem razkopati vaše duševnosti, da bi ugotovili, za kaj gre, je pa priporočljivo odpraviti stresne okoliščine. Ko je naše telo pod stresom, namreč hrepeni po ogljikovih hidratih, nasitni in škrobnati hrani, ki nas sprošča in umirja. Poleg tega z osredotočanjem na hrano preusmerimo misli proč od čustev.

Čustva vplivajo na hrepenenje po hrani
Kot kažejo raziskave, čustva vplivajo tudi na to, po kateri hrani posegamo. Veseli ljudje denimo najpogosteje izbirajo pico ali zrezek, žalostni sladoled ali piškote, zdolgočaseni pa čips.

Razlika med pravo in čustveno lakoto
Včasih ne znamo niti prav zares razlikovati, ali smo zares lačni ali pa nas daje čustvena lakota. Pri ameriški Vanderbilt University Medical center so pripravili preglednico, ki pomaga razlikovati med obema lakotama.

Preverjena pomoč pro volčji lakoti je kamboška garcinija
Študije med najbolj učinkovitimi naravnimi pripravki za brzdanje čustvene lakote in hujšanje omenjajo kamboško garcinijo. Buči podoben tropski sadež, velik kot pomaranča, je v ajurvedski medicini poznan že stoletja.

Poleg tega da je kamboška garcinija bogata z vitamini in minerali (med drugim vitamin C in vitamini B kompleksa, železo, kalcij, fosfor ...), njena glavna učinkovina pomaga tudi pri izgubi odvečnih kilogramov. Gre za hidroksi citronsko kislino (HCA), ki učinkuje tako, da poviša raven hormona sreče serotonina, zaradi katerega smo manj lačni, torej nimamo napadov volčje lakote.

Obenem pa HCA blokira nalaganje maščobe, saj preprečuje nastanek snovi, ki je osnovni gradnik v sintezi maščobnih kislin, holesterola in trigliceridov.

Vir: www.sensilab.si