Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20100702224606364

Zaščitimo kožo nedelja, 17. julij 2016 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: NP v Vivi www.viva.si POD POLETNIMI SONČNIMI ŽARKI Za vas smo zbrali priporočila in odgovore dermatologov ter zdravstvenih organizacij na najpogostejša in najpomembnejša vprašanja o primerni zaščiti pred poletnim soncem. • Kdaj v senco? Ko je sonce najmočnejše, torej med 10. in 16. uro, se zadržujemo v senci. Lahko sledimo tudi pravilu sence: sončnim žarkom se izogibamo, kadar je naša senca krajša od telesa. • Kako zaščitimo najmlajše? Učinki delovanja UV-žarkov se seštevajo vse življenje. Ker kar 80 odstotkov skupne življenjske izpostavljenosti UV-žarkom dosežemo že v prvih dveh desetletjih življenja, moramo še posebno skrbeti, da najmlajše zaščitimo pred soncem, in jih poučiti o pomenu zaščitnih ukrepov. Dojenčki in majhni otroci naj se zadržujejo s senci. Ko je sonce najmočnejše, naj se zadržujejo v naravni ali umetni senci, pred žarki pa jih zaščitimo še z lahnimi, vendar gosto tkanimi oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami, s pokrivalom s širokimi krajci ter z očali. Do šestega meseca starosti jih ne smemo mazati s kremami z zaščitnimi faktorji. Obstajajo tudi oblačila, ki so jim dodani absorberji UV-svetlobe in so ukrojena posebej za zaščito pred soncem. Zaščitni faktor takšnih oblačil je označen na etiketi. Po otrokovem šestem mesecu starosti na telesnih predelih, ki jih ni mogoče zaščititi z obleko, uporabljamo pripravke za zaščito pred soncem. Pripravki naj vsebujejo mineralne filtre (cinkov oksid in titanov dioksid) in čim manj dodatkov (dišave, barvila, bleščice …). • Kako nanašamo zaščitne pripravke? Zaščitni pripravki naj ščitijo pred UVA- in UVB-žarki, njihov zaščitni faktor pa naj ima vrednost 15 ali več. Pol ure pred izpostavljanjem sončnim žarkom jih nanesemo na telo v dovolj veliki količini: 2 mg na kvadratni centimeter kože. S kremo se moramo namazati vsaj na vsaki dve uri in vsakič po plavanju, intenzivnem znojenju ali brisanju kože. • Kaj je UVI? Zaščito pred UV-sevanjem moramo prilagoditi lokalnim dnevnim vrednostim UV-žarčenja. Podatke poiščemo v vremenskih napovedih, v katerih so navedeni ultravijolični indeksi (UVI) za posamezne predele države. Vrednosti UVI so označene s številkami od 1 do 10. Vrednost UV-indeksa 5 do 6 izraža zmerno stopnjo UV-sevanja, vrednost 7 do 9 visoko, višje vrednosti pa zelo visoko stopnjo UV-sevanja. Zaščitne ukrepe moramo upoštevati že pri vrednosti 3. • Nas lahko sončni žarki dosežejo tudi v senci? Ker se sončni žarki odbijajo od peska in vode, nas lahko sonce opeče tudi v senci ob obali, seveda če se ne namažemo z zaščitno kremo ali oblečemo majice. Ker del ultravijoličnih žarkov prodira skozi vodo, se moramo zaščititi tudi pri plavanju. Takrat uporabljamo vodoodporno zaščitno kremo ali ustrezno oblačilo. Zaščititi se moramo tudi, če je vreme oblačno, saj oblaki prepuščajo do 80 odstotkov UV-sevanja. • Kako se zaščitimo v gorah? S pripravki, ki vsebujejo najvišje vrednosti sončnega zaščitnega faktorja, se zaščitimo vsakič, ko se odpravimo v gore. Dobro moramo namazati predvsem nos, ušesa in ustnice. Sonce je nevarno tudi v oblačnih dneh, saj so UV-žarki zaradi tanjše plasti ozračja ter odboja od snega in skal visoko v hribih ves čas močni. • Kakšna so primerna očala? Oči najprimerneje zavarujemo z očali, ki ponujajo 99- ali 100-odstotno zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Pri nakupu izbiramo samo med sončnimi očali, ki imajo potrdilo proizvajalca o zaščitni sposobnosti pred UVA- in UVB-žarki. • Kako naj se zaščitijo nosečnice? Nosečnice morajo biti pri izpostavljanju soncu nekoliko previdnejše, saj se med nosečnostjo povišajo vrednosti hormona, ki melanocite spodbuja k večji dejavnosti. To lahko povzroči temnejše obarvanje prsnih bradavic, tanke proge med popkom in osramjem ter temne lise na obrazu. Dermatologi svetujejo višji zaščitni faktor za obraz kot sicer in izogibanje pripravkom z dodatki. Nosečnice naj se na soncu zadržujejo čim manj, da se ne pregrejejo ali dehidrirajo. • In če nas opeče? Sončne opekline so lahko različnih stopenj, od blage rdečice do hudih opeklin z mehurji. Blage sončne opekline blažimo z mrzlimi obkladki in jih namažemo s hladilnim gelom. Pri hujših opeklinah kožo pokrijemo z mrzlim obkladkom, treba pa je tudi obiskati zdravnika. Bolečo, pordelo in srbečo kožo je najbolje mazati s sredstvi, ki hladijo in pomagajo pri srbenju (pripravki z alojo vero, pantenolom, ognjičem …). • Je solarij varen? V solarijih uporabljajo posebne žarnice za porjavitev kože, ki oddajajo UV-sevanje. Raziskave kažejo, da tudi uporaba solarijev povzroča rakava obolenja kože in ima druge škodljive vplive na zdravje. Zaščita vsak dan Osebe z večjim tveganjem za razvoj kožnega raka, kot so delavci na prostem, ljudje s svetlim in občutljivim tipom kože ter vsi, ki so se zdravili zaradi kožnega raka ali njegovih predstopenj, morajo pripravke za zaščito pred soncem nanašati vsak dan. Porjavelost je obrambni mehanizem kože na škodljive vplive UV-žarkov, ki so del spektra sončne svetlobe. Ne samo, da sonce povzroča kožnega raka, temveč tudi pospešuje staranje kože. Kožni rak, ki ga sestavlja skupina nemelanomskih rakov, je najpogostejši rak v Sloveniji. Število novih primerov nemelanomskega kožnega raka se iz leta v leto povečuje, veča pa se tudi število primerov melanomov, od katerih je najnevarnejši maligni melanom. Komentarji (0) www.pozitivke.net