Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080211170233265




Nenevarni, a nadležni miomi v maternici

torek, 12. julij 2016 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

OPERACIJA, DA ALI NE?
Miomi so najpogostejša tvorba v mišični steni maternice, saj jih ima kar tretjina žensk. Dobra novica je, da so benigni, torej nenevarni, kljub temu pa lahko povzročajo številne težave.

»Miomi ležijo tik pod površino maternice, v steni ali pod sluznico maternične votline. Lahko imajo obliko vozla, bule ali kepe, včasih se pojavijo tudi kot zadebeljena maternična stena. Najpogosteje se začnejo pojavljati med 35. in 45. letom starosti, do menopavze (dokler delujejo hormoni) pa se utegne njihovo število povečati, pri čemer lahko tudi rastejo.

Po velikosti se zelo razlikujejo: od velikosti grahovega zrna do obsežnih tvorb s premerom nad sedem centimetrov. S časom se spreminjajo: utegnejo degenerirati, kalcinirati ali pa se v njih nabere tekočina,« razlaga sogovornica, Mojca Demšar, dr. med., spec. ginekologije.

Vzroki za nastanek niso jasni

Sogovornica pove, da zdravniki še ne znajo natančno pojasniti vzrokov za nastanek miomov, velja pa, da sta nastanek in rast miomov povezana s hormonskim delovanjem. Nekatere študije ugotavljajo, da so miomi v nekaterih družinah pogostejši. Več miomov imajo ženske z manj spolnimi odnosi; s tem povezano naj bi imele več miomov ženske z manj otroki. Miomi so pogostejši tudi pri debelejših ženskah, saj je zanje značilna višja raven hormona estrogena.

Večina žensk nima težav

Od velikosti in predvsem od lege miomov je odvisno, ali povzročajo težave in kakšne so. Miomi najpogosteje povzročajo dolge, močne ali boleče menstrualne krvavitve, včasih tudi vmesne krvavitve. Te težave nastopijo zato, ker se miomi povečajo v drugi polovici ciklusa, ko je večji vpliv gestagenov. Močne in dolge krvavitve zaradi miomov utegnejo pripeljati do slabokrvnosti. »Večina žensk pride v ambulanto zaradi močnejših in bolečih menstruacij. Da ima ženska miom, ugotovimo tudi, če pride k nam po pregledu krvi pri splošnem zdravniku. Pogosto pa ženske sploh nimajo težav; miome odkrijemo povsem naključno, med navadnim pregledom,« pojasnjuje dr. Demšar.

Ženske utegnejo zaradi miomov imeti občutek pritiska ali bolečine v mali medenici, včasih jim povzročajo bolečine med spolnimi odnosi, lahko tudi pritiskajo na mehur in prebavila ali pa ženske zaradi njih pogosteje urinirajo in imajo težave s prebavo. Kadar miomi ležijo pod maternično sluznico ali v njeni steni, kar je dokaj redko, so lahko vzrok za neplodnost, saj so v povezavi s spontanimi splavi in tudi s prezgodnjimi porodi. Za obdobje po menopavzi so značilne predvsem težave s pogostim odvajanjem vode, saj miom zaradi ohlapnih medeničnih mišic vleče maternico navzdol, ta pa mehur.

Ultrazvok

Najboljša metoda za diagnostiko in spremljanje miomov je ultrazvočni pregled, pri katerem zdravnik posamezne miome izmeri in opiše njihovo lego v maternici, lahko pa jih tudi otipa pri ginekološkem pregledu.

Kirurško zdravljenje

Ženske z miomi morajo priti na ginekološki pregled vsakih šest mesecev oziroma tedaj, ko se pojavijo težave. Za kirurško zdravljenje se odločijo, če miomi povzročajo klinične težave ali hitro rastejo. »Maternico odstranimo v celoti, če pa je ženska mlajša ali še namerava roditi, odstranimo samo miom.« O vrsti operacije odloči kirurg. Lahko se odloči za embolizacijo ali pa odstranitev z laparoskopijo. Najnovejša metoda je embolizacija arterije. To je minimalno invazivna metoda, pri kateri pod rentgenskim nadzorom in ob pomoči katetrov embolizirajo žile, ki oskrbujejo miom. Tako volumen miomov v povprečju zmanjšajo tudi za 50 odstotkov.

Če ima bolnica en sam miom in je ta lahko dostopen, ga odstranijo z laparoskopijo. »Pri ženskah z miomom, velikim do tri ali štiri centimetre, ki ne povzroča težav, operacija ni nujna; svetujemo jim vaje za okrepitev mišic medeničnega dna (Keglove vaje). Te vaje bi morale delati vse ženske, vsaj od prvega poroda naprej. Po menopavzi oziroma po 45. letu opravljamo tudi histerektomijo – odstranitev maternice. Odločitev za operacijo ni lahka.

Kadar so težave zmerne in je menopavza blizu, lahko počakamo, saj bodo krvavitve minile, ostane pa druga težava: pritisk navzdol, povešenje maternice in mehurja. Takrat, deset let pozneje, ko se morda pridružijo še dodatne bolezni, bo bolnica operacijo težje prenesla. Zato pretehtamo: nenehne premočne menstruacije, slabokrvnost, občutek tiščanja v trebuhu, kar naj bi trajalo še nekaj let − ali pa poseg, ki pomeni takojšnjo rešitev težav. Če je težave možno blažiti z zdravili, pri bolnici pa že kmalu predvidevamo menopavzo, je možno počakati,« poudarja dr. Demšar.

No
sečnost in porod
Miomi se utegnejo pojaviti in/ali rasti tudi med nosečnostjo. »Če miom odkrijemo šele takrat, ženske ne operiramo med nosečnostjo ali pri carskem rezu. Med nosečnostjo jo spremljamo in preverjamo, kje leži miom, da ne bi oviral poroda. Ženskam, ki so noseče prvič, miom navadno odstranimo po porodu, da ne bi povzročal težav pri naslednji nosečnosti. Za potek poroda je nevarnejše kot neustrezna lega mioma/miomov nepravilno krčenje maternice, na katero vplivajo miomi,« pripoveduje dr. Demšarjeva.

Slabokrvnost
Po besedah sogovornice pri slabokrvnosti zaradi mioma lahko predpišejo jemanje železovih preparatov, a tudi kapljic, zaradi katerih se maternica hitreje krči. »Te kapljice iz rženih rožičkov ženske jemljejo v dneh, ko je menstruacija najmočnejša. Slabost jemanja kapljic je, da je menstruacija bolj boleča. Toda ker se maternica krči hitreje, se žile hitreje zaprejo in tako bolnice izgubijo manj krvi, menstruacijo pa so krajše. Če ženska jemlje hormonsko kontracepcijo, lahko porabi po tri škatlice brez prekinitve; tako ima menstruacijo samo štirikrat na leto.«

Nives Pustavrh

Stavki čez več stolpcev
Ženske utegnejo zaradi miomov imeti občutek pritiska ali bolečine v mali medenici.
Miomi včasih povzročajo bolečine med spolnimi odnosi.
Ženske lahko zaradi miomov pogosteje urinirajo in imajo težave s prebavo.

Keglove vaje
Mišice medeničnega dna ležijo na območju okrog zadnjika in nožnice. Keglove vaje ohranjajo prožnost mišic v nožnici, prekrvavitev in oživčenje. Ker te vaje ohranjajo vzdržljivost mišic, je prekrvavitev medeničnih organov boljša, ženska pa ima manj bolezenskih sprememb ter težav z vlažnostjo nožnice in z uhajanjem urina.

Vaje opravljate tako, da območje okoli zadnjika in nožnice poskušate »stisniti in dvigniti«, zapreti in potegniti navzgor. Pravilnost izvajanja vaj preverite med uriniranjem. Stisnite mišice: če se curek urina ustavi, vajo izvajate pravilno. Teh vaj sicer ne izvajajte med uriniranjem. Pomembno je, da med opravljanjem vaj ne vlečete trebuha navznoter, ne stiskate nog in zadnjice skupaj in ne zadržujete dihanja.

Obstajata dve vrsti vaj. Pri prvi stiskate mišice večkrat in hitro. Pri drugi stisnete mišice in stisk zadržite od tri do pet sekund, nato pa mišice sprostite. Vaje sprva izvajajte nekajkrat na dan. Potem število ponovitev povečujete; optimalno število ponovitev obeh tipov vaj skupaj je 100-krat na dan. Da boste povečali moč in vzdržljivost mišic medeničnega dna, je treba vaje izvajati vsak dan od tri do šest mesecev, prvi rezultati pa se bodo pokazali že v treh do štirih tednih.

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/20080211170233265







Domov
Powered By GeekLog