Zahod namesto sebe kroti druge,
jih kaznuje, neposlušnim sankcije vsiljuje.
Da so trgovinski in osvajalski pohodi
ter sankcije dvorezen meč,
boleče spoznava šele, ko izvoz sebičnosti in
nepravičnosti udari nazaj kot maščevanje.

Če se že oglaša vest
in želiš odpraviti nered,
zunanji in notranji,
je premalo obred.
Išči, poišči dober zgled,
drugim z očitki prizanesi,
njim oprosti, sebe obrusi,
svetlobo vsem in vsemu prinesi.

Človek lahko gleda po televiziji kako drugi potujejo in se mu v sebi dozdeva, da bi bil popolnoma srečen, če bi nekega dne to doživel.

Nekega dne pride do tega in se mu lahko zgodi, da bi ga osrečilo čisto nekaj drugega.

To se mu zgodi ker ne pozna potrebe resnične biti.

Lahko pa ima tudi v sebi stalno srečo radost in veselje kot stalnico, in če je lahkomiseln vse to zaradi napačnega neosveščenega dejanja zgubi in močno trpi.

*
Poznate moje ime,
ne pa tudi moje zgodbe.

Slišali ste o tem, kaj sem storil(a),
a nič o tem, kaj sem preživel(a).

Veste, kje sem, ne pa,
od kod prihajam.

Vidite me, kako se smejim,
ničesar pa ne veste o
mojem trpljenju.

Nehajte me obsojati.
Poznati moje ime ni isto
kot poznati mene.

Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala, kako velika prednost je, če nisi človek. 
"Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo," je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne." 

"Tudi slepi so," je dejal pajek. 
"Ko spletem svojo čudovito mrežo, se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil."

Vsak lovorjev venec ima svojo strašno ceno.
Opeharjeno ljudstvo se je običajno zave šele,
ko že plačuje svojo podporo enemu,
ki se je pehal le za svojo slavo.

Zmagovalec se zadnji zave,
da je sam največji poraženec.
Težavna bo pot do ljudi,
da mu bodo prizadeto gorje odpustili.

Znani predavatelj je začel svoj seminar tako, da je v zrak iztegnil 20$ bankovec. V predavalnici je bilo 200 ljudi in vprašal jih je, kdo bi želel teh 20$. Roke so se začele dvigovati. Rekel je: »Bankovec bom dal nekomu, a naj najprej nekaj naredim.« Bankovec je začel mečkati. Nato je vprašal: »Kdo ga še hoče?« Spet so se dvignile roke.

»No,« je odvrnil »kaj pa če naredim tole?« Vrgel ga je in ga skušal poteptati. Nato ga je pobral. Bankovec je bil zmečkan in umazan. »Kdo ga še želi?« Spet so se dvignile roke.
»Dragi prijatelji, osvojil ste pomembno lekcijo.«

Nekega mrzlega zimskega dne je v New Yorku pred trgovino s čevlji stal 10 letni deček, bos in premražen. Strmel je v izložbo. Starejša gospa se mu je približala in mu rekla: »Mladi mož, zakaj stojiš pred izložbo in gledaš v trgovino?«
»Boga prosim, naj mi da par čevljev,« odgovori deček.

Gospa ga je prijela za roko, ga odpeljala v trgovino in naročila prodajalcu, naj pripravi šest parov nogavic za dečka. Potem ga je še prosila, naj ji prinese vedro tople vode in brisačo. Takoj ji je ustregel. Dečka je odpeljala zadaj v sobo, snela rokavice, pokleknila, mu umila noge in jih osušila z brisačo. V tem času se je prodajalec že vrnil z nogavicami.

Ko bi vsi v tihi ljubezni živeli, delali, ustvarjali ter podarjali svoje sadeže kot drevo, ki spomladi požene, se potem razcveti in iz cvetja ljubezni obrodi okusne sadeže, ter jih daje vsakomur.

Zase ne vzame nič več, kot malo zemlje vode zraka in sonca, a vendar, če bi poznali vsega tega srce, bi vedeli, da je to srce, polno ljubezni in veselja za vse.

Oh ko bi ga spoznali in imeli v sebi tudi vi.

Ali ste slišali kdaj drevo reči lačnemu, ne dam ti sadeža, a kaj le mi, vsega presiti delamo z njim.

*
Štiri stvari so, ki jih ne morete vzeti nazaj:

- zaupanja, potem ko si ga izdal.
- besede, potem ko si jo izgovoril.
- priložnosti, potem ko si jo zamudil.
- in časa, potem ko je enkrat minil.

Zaljubljenost ponuja zaljubljencema možnost
na skupni življenjski poti popraviti,
kar jima ni uspelo razrešiti v prejšnjem življenju.

Če tega ne vesta in ne upoštevata,
bo streznitev zelo grenka,
dolgovi pa neporavnani.

Opazoval sem te, ko si se zjutraj prebudil. Upal sem, da mi boš namenil vsaj besedo, me vprašal za svet ali pa se mi zahvalil za kakšno dobro stvar, ki si jo doživel včeraj. 

Toda videl sem, da si bil zaposlen s premišljevanjem, kaj si boš oblekel za v službo. Še naprej sem čakal, ko si hitel po stanovanju, se oblačil in se odpravljal, da greš ven. Vedel sem, da imaš toliko časa, da bi mi lahko rekel: "Živio!", a si bil preveč zaposlen. Zate sem razsvetlil nebo, ga ozaljšal z barvami in petjem ptic, da bi videl, če boš vsaj na ta način zaslutil mojo bližino, a ti tega nisi niti opazil.

Predstavljajte si skupino ljudi, zaprtih v votlini, v katero uspe priti le malo svetlobe. V votlini so že od otroštva in ne poznajo zunanjega sveta, saj ga niso še nikoli videli. Ne vedo, česa so sposobni, kakšne kvalitete premorejo; ne poznajo svojih talentov in spretnosti. Edina stvarnost, ki jo poznajo, je pravzaprav zelo siromašna, saj ni nič drugega kot le odsev tistega, kar se resnično dogaja zunaj.

Zdaj pa si predstavljajte, da v votlino vstopi bitje z dobrimi nameni in osvobodi vse zaprte. Enega v temi prime za roko in ga popelje proti izhodu. Kako, mislite, se bo počutil jetnik? Srečno, veselo?
In kaj mislite, bo rekel, če mu zagotovite, da je do sedaj videl le prazno slepilo, da je po nepotrebnem trpel, ko pa je izhod le par korakov stran?

Naj se gre za mehaničen ali digitalni svet,
čeprav sta si ta dva svetova zelo različna,
obstaja nekaj univerzalnega, kar velja za vsak svet in ga določa.

To je ali svet deluje po takšnih poštenih zakonih,
ki so vsakemu v blagoslov ali pa ne.

Da bi pa svet deloval po poštenih zakonih, ki so vsakemu v blagoslov, pa je mogoče edino s tem
in tako dolgo, dokler je v njem tudi večina bitij takšna.

S čemerkoli bomo prišli v stik, odločilnega pomena je to, po katerih zakonih deluje.

Oprijemanje modrosti pomeni nedejavnost in trdoto,
iz dneva v dan začenjati tako,
da nam postane modrost življenje samo,
pa gibčnost.
Pri prvem se pojavi dolgočasje v katerem izgine smisel in cilj.
V drugem, pa nikoli nismo brez ljubezni, dela, smisla in cilja.

Svetovni nadvladi zla in sebičnosti
že postaja najljubša beseda "interes",
ki odvzema prvenstvo "dobičku",
a tudi omogoča brezobzirno uničevanje drugih;
vendar bolj zamaskirano.

Tudi zavist v zavistnežu lahko sproži bolezen,
zrahlja dobre odnose,
ustvari spore.

jože.k

Najbednejši v politiki se tu in tam
skušajo z besedo dobrikati Bogu,
z dejanji pa zavestno služijo vragu.
Ljudje podobnih nagnjenj
jim prav zlahka nasedajo.

Avtor;

Včasih se vprašam, kako bi napisal kaj takega, kar bi vsem kaj dalo in pomagalo v življenju, nekaj takega kar bi človeku kot resničen kažipot v življenju služilo.

Od enostavnosti, da ne zapostavimo tega kar omogoča ljubezen v nas , kajti če ohranjamo in imamo to, ne bomo o ljubezni samo govorili ampak jo predvsem dajali.
Ali lahko Franček da kovanec lačnemu, dokler ga nima?
Tako je tudi z ljubeznijo, ne moremo je dajati, če je nimamo.