Iz priporočil duhovnega sveta za zavestno življenje:

Če si stalno v skrbeh, ne boš zdrav.

Krvni tlak se lahko zniža, če oproščaš.

Zamere so krive tudi za moteno spanje in bolečine v križu.

Optimizem in pozitivne misli
krepijo imunski sistem.

Gospod Mrkonja Resnobnež se je nekega jutra prebudil tako spremenjen, da je samega sebe komaj prepoznal. Ni nenadoma zbolel za ošpicami ali za vodenimi kozami, vendar se mu je zdelo, da je z njim nekaj močno narobe.

Za hip je pomislil celo, da se še vedno ni prav prebudil iz čudno prečudnih sanj, ki pa nikakor niso bile neprijetne. Njegove temne oči niso začele jezno pobliskavati izpod malce prekošatih obrvi, njegov nos se ni užaljeno poveznil navzdol, ustnice se niso utegnile v kotičkih nakremžiti v šobo... In sploh se ni počutil jeznega in razdraženega. Celo budilko, ki ga je bila prebudila, je pomilostil in je ni besno prevrnil z nočne omarice.

*
Karkoli se ti zgodi, lahko zaupaš mami.
Mama ima rada otroke,
kakor Bog ljubi svoje otroke.
Mami lahko vse poveš. Ne laži, ni ti treba.
Ker bo mama razumela.
*
(Honore de Balzac, 1799-1850))

*
Včasih se ne zavedamo
resnične vrednosti trenutka,
dokler le-ta
ne postane spomin.

»Pospravi za sabo!« mi kar naprej ukazujejo starši. »Pripravi mizo! Nesi krožnik z mize! Obuj si copate! Daj torbo na svoje mesto! Postelji posteljo!«
Od vseh teh ukazov sem že čisto izmučen! Vedno eno in isto. Kadar mi je vsega dovolj, rečem: Ne da se mi!«

Potem čakam, kaj se bo zgodilo. Odvisno je od tega, komu to rečem, mami ali očetu. Očeta čisto razjari. Mama pa postane tiha. »Ne da se mi, pa kaj!« zabrusim še enkrat, kadar sem zelo slabe volje.

Iz priporočil duhovnega sveta za zavestno življenje:

Vse tegobe in bolezni človeka in družbe
imajo skupni imenovalec: greh.
Nobeno zaklinjanje ali čaranje jih ne odpravi.
Z medicino in farmacijo se učinki slabega
z zamikom preusmerijo z enega
telesnega organa na drugega.
Podobno je krpanju preveč porozne cevi.

Neka žena je tako dobro izdelovala razne umetne sadeže, da so jih ljudje težko razlikovali od naravnih. Kakor se rado pogosto zgodi, so nekateri kritizirali njene izdelke: obliko, velikost in barvo sadežev.

Nekoč je pripravila razstavo, na kateri je prikazala različne sadeže, ki jih je izdelala. Predvidevala je, da bodo razstavo obiskali tudi kritiki njenega dela in bodo izrazili svoje očitke. In ni se zmotila.

Iz priporočil duhovnega sveta za zavestno življenje po ljudeh,
boljših od mene:

Ob bolezni se ne izgovarjaj ali huduj na svoje gene,
saj si jih sam pripravljal v prejšnjih življenjih.

Danes lahko dejavnost slabih preprečiš ali omiliš
s stalno usmerjenostjo k dobremu.

Obenem si že oblikuješ telo in gene za prihodnje življenje.
Božja pravičnost!

Zahod namesto sebe kroti druge,
jih kaznuje, neposlušnim sankcije vsiljuje.
Da so trgovinski in osvajalski pohodi
ter sankcije dvorezen meč,
boleče spoznava šele, ko izvoz sebičnosti in
nepravičnosti udari nazaj kot maščevanje.

Če se že oglaša vest
in želiš odpraviti nered,
zunanji in notranji,
je premalo obred.
Išči, poišči dober zgled,
drugim z očitki prizanesi,
njim oprosti, sebe obrusi,
svetlobo vsem in vsemu prinesi.

Človek lahko gleda po televiziji kako drugi potujejo in se mu v sebi dozdeva, da bi bil popolnoma srečen, če bi nekega dne to doživel.

Nekega dne pride do tega in se mu lahko zgodi, da bi ga osrečilo čisto nekaj drugega.

To se mu zgodi ker ne pozna potrebe resnične biti.

Lahko pa ima tudi v sebi stalno srečo radost in veselje kot stalnico, in če je lahkomiseln vse to zaradi napačnega neosveščenega dejanja zgubi in močno trpi.

*
Poznate moje ime,
ne pa tudi moje zgodbe.

Slišali ste o tem, kaj sem storil(a),
a nič o tem, kaj sem preživel(a).

Veste, kje sem, ne pa,
od kod prihajam.

Vidite me, kako se smejim,
ničesar pa ne veste o
mojem trpljenju.

Nehajte me obsojati.
Poznati moje ime ni isto
kot poznati mene.

Nekega dne sta se pajek in stonoga pogovarjala, kako velika prednost je, če nisi človek. 
"Človeška bitja od vseh živih bitij na zemlji najslabše slišijo," je dejala stonoga. "Ko stopim na vse svoje noge, oni niti slišijo ne." 

"Tudi slepi so," je dejal pajek. 
"Ko spletem svojo čudovito mrežo, se bo že našel kakšen človek, da jo bo uničil."

Vsak lovorjev venec ima svojo strašno ceno.
Opeharjeno ljudstvo se je običajno zave šele,
ko že plačuje svojo podporo enemu,
ki se je pehal le za svojo slavo.

Zmagovalec se zadnji zave,
da je sam največji poraženec.
Težavna bo pot do ljudi,
da mu bodo prizadeto gorje odpustili.

Znani predavatelj je začel svoj seminar tako, da je v zrak iztegnil 20$ bankovec. V predavalnici je bilo 200 ljudi in vprašal jih je, kdo bi želel teh 20$. Roke so se začele dvigovati. Rekel je: »Bankovec bom dal nekomu, a naj najprej nekaj naredim.« Bankovec je začel mečkati. Nato je vprašal: »Kdo ga še hoče?« Spet so se dvignile roke.

»No,« je odvrnil »kaj pa če naredim tole?« Vrgel ga je in ga skušal poteptati. Nato ga je pobral. Bankovec je bil zmečkan in umazan. »Kdo ga še želi?« Spet so se dvignile roke.
»Dragi prijatelji, osvojil ste pomembno lekcijo.«

Nekega mrzlega zimskega dne je v New Yorku pred trgovino s čevlji stal 10 letni deček, bos in premražen. Strmel je v izložbo. Starejša gospa se mu je približala in mu rekla: »Mladi mož, zakaj stojiš pred izložbo in gledaš v trgovino?«
»Boga prosim, naj mi da par čevljev,« odgovori deček.

Gospa ga je prijela za roko, ga odpeljala v trgovino in naročila prodajalcu, naj pripravi šest parov nogavic za dečka. Potem ga je še prosila, naj ji prinese vedro tople vode in brisačo. Takoj ji je ustregel. Dečka je odpeljala zadaj v sobo, snela rokavice, pokleknila, mu umila noge in jih osušila z brisačo. V tem času se je prodajalec že vrnil z nogavicami.

Ko bi vsi v tihi ljubezni živeli, delali, ustvarjali ter podarjali svoje sadeže kot drevo, ki spomladi požene, se potem razcveti in iz cvetja ljubezni obrodi okusne sadeže, ter jih daje vsakomur.

Zase ne vzame nič več, kot malo zemlje vode zraka in sonca, a vendar, če bi poznali vsega tega srce, bi vedeli, da je to srce, polno ljubezni in veselja za vse.

Oh ko bi ga spoznali in imeli v sebi tudi vi.

Ali ste slišali kdaj drevo reči lačnemu, ne dam ti sadeža, a kaj le mi, vsega presiti delamo z njim.

*
Štiri stvari so, ki jih ne morete vzeti nazaj:

- zaupanja, potem ko si ga izdal.
- besede, potem ko si jo izgovoril.
- priložnosti, potem ko si jo zamudil.
- in časa, potem ko je enkrat minil.