Usedla sem se k pisanju božično – novoletnih voščil. Tako kot še vsako leto doslej sem tudi letos zelo komplicirala. Še najmanj težav sem imela z izbiro voščilnic, ki sem jih seveda kupila, čeprav sem jih sprva nameravala izdelati lastoročno. Pazila sem le, da ne bi bila preveč kičasta in osladna pri izbiri motivov. Nisem se kaj dosti ozirala na cene, ampak sem bolj gledala na to, ali bom našla kaj takšnega, kar ustreza mojim pričakovanjem in mojemu okusu.

Trši oreh pa je bila izbira primernega voščila. Sprva nisem imela navade pošiljati serijsko sestavljenih voščil, čeprav bi bilo to še najbolj praktično. Tako bi želeno voščilo samo ali prepisala ali razmnožila in poslala vsem enako vsebino. Vendar se mi tak način ne zdi najbolj fer do prejemnikov, ki jih sploh ne gre metati vseh v isti koš, saj imamo ljudje zelo različne okuse. Ker ponavadi pišem več prejemnikom, se kaj hitro naveličam ponavljanja enega in istega vzorca, iste vsebine, pa tudi samo sebe hočem prisiliti k malce učinkovitejši kreativnosti.

Uravnoteženost je bojni klic bojevitih,
ki vsem vsiljujejo delitve in razdore.
Na določeno uravnoteženost v prehrani
najbolj prisegajo mesojedci iz navade.
Vse šleve, ki so z dejanji za vojno
in za mir le z besedo,
pa naj bero knjigo Vojna in mir.
Dobro in zlo ne vodita v isto smer,
nikoli ne bosta združljiva.
Pametni ne podpirajo zla,
nikomur ne povzročajo gorja in trpljenja.

Ameriški farmer je bil na robu propada. Zemljo je prizadela katastrofalna suša. Pridelek na polju se je sušil, v vodnjakih je zmanjkalo vode. V tej stiski se je pogodil z veliko naftno družbo, ki je domnevala, da so pod njegovimi polji ležišča nafte. Po pogodbi bi kmet začel s poskusnimi vrtinami na stroške naftne družbe. Če bi kmet našel nafto, bi mu pripadal visok odstotek dobička od črpanja in prodaje. Če pa nafte ne bo, mu bo propadla še tako skromna žetev.

Kmet ni imel nikakršne izbire. Globoko je zabredel v dolgove in iskal je rešitev. Na svoje veliko začudenje je v nekaj mesecih vrtanja prišel do nafte.

Iz smešne gledališke igrice - Opis sebičnega miru.

Dekle pravi, ne najdem smisla življenja v tem svetu, grem do puščavnika, on mi bo pomagal. In se odpravi.
Pride do njega in mu začne na glas tožiti o svetu in vsem. Puščavnik pa začne tarnati: Že leta leta ohranjam mir, le kdo mi je poslal to kričečo babo, kdo jo bo poslušal in prenašal.

Glede nesebičnega miru.
Človek, ki se ni niti sam odločil, da bo puščavnik, ki ne išče takega miru, kjer bi rad prilagodil vse sebi ali ne dela umetnega miru, ker ga je tudi ohraniti nemogoče, ter dozori v spoznanju, da to ne gre, najde vsaj drobec nekega drugega miru in če ga z vsem veseljem tudi prav uporablja, se v njem naseli in utrdi.

Kot žuželke na sladkor ali umetno svetlobo
se neresni in omahljivi ljudje lepijo
na sladkosnednost, strasti, blišč in ponočevanje.
Najbolj vsiljivo vabljivo je varljivo,
duši in telesu škodljivo.

*
LEP OBRAZ BO OSTAREL,
LEPO TELO SE BO SPREMENILO,
TODA DOBRO SRCE BO
OSTALO VEDNO DOBRO SRCE.

Spusti, opusti, odpusti, prepusti je priporočilo.

Spusti iz svojih misli napake drugih.
Opusti prisilo in vmešavanje v življenje drugih.
Odpusti, kar ti kdo slabega stori.
Bogu prepusti početje drugih;
zaupaj in le sebe nadziraj.

Nižji, srednji in višji družbeni sloj
bi bilo bolje odkrito poimenovati kot:

- brezpravni in bedni
- brezbrižni in potrpežljivi
- ter brezdušni in grabežljivi sloj.

Prelahko bi bilo in tudi nemogoče je, da bi se odrešili kar samodejno, brez spoznanja, ali da bi nas odrešil nekdo drugi tam, kjer moramo v sebi to, kar je napačno v novi in resnični biti ozavestiti, ter v tega spoznanju odstraniti.

Da bi se rešili napačnega, je potrebno fundamentalno resnično spoznanje o tem.

To pa je možno le v moči nove in resnične biti, ki napačnemu ne pripada.

Kot se ptice s streh in dreves razgledujejo
po okolici, da najdejo družbo in hrano,
naj bi se človek razgledoval po življenju.
Je bilo res vse dobro in prav še za druge,
smo vedno ubirali pošteno smer?
Ne le po hrani, užitkih, uspehih,
vsakdo naj se ozira po svetlih zgledih
in pravemu namenu življenja sledi.
Te ptice rešitve nas vodijo iz stisk in skrbi.

V reinkarnacijo
ne verjameš
samo tako dolgo,
dokler po smrti
ne ugotoviš,
da si še vedno,
še kako živ.

Stoyan Svet

Pri osvobajanju dobivamo zmeraj več svobode in ravno v tej svobodi, ki jo dobimo,
moramo paziti da ne izgubimo bistveno, saj kljub vsej celoviti svobodi,
ki jo dosežemo in kakršna koli že je, smo še kako odvisni od tega kaj je bistveno in svobodo omogoča.
To kar svobodo omogoča, je torej bistvenejše od svobode same.

Ni cilj resnične joge samo najvišja svoboda, ampak da se v tej najvišji svobodi, popolnoma zavedaš bistvenega tako, da to povsem izpolnjuješ in ohranjaš.

V politiki, na spletu in še marsikje
vrane vranam ne izkljujejo oči.
Napadajo le zmotam neprijetne bele golobe.
Ko jim teh zmanjka, se lotijo drugih vran.

Beli golobje, nikar ne umolknite,
trud za mir in sožitje ni nikoli zaman,
nekoč začne vsem prinašati dobre sadove.

Če ljubiš iz glave
je vzrok temu bodisi;
lepota, denar, položaj,
če pa ljubiš iz srca,
pogosto niti ne veš zakaj,
ampak občutek v prsih
je "fajn."

Stoyan Svet

To kar ni prav je že samo po sebi tako,
da tega ne moremo v sebi iz vsega srca in duše ljubiti.

Lahko nas ima to ujete, odvisne, a prave ljubezni tu ni.

Le to, kar je resnično Božje in prav,
je možno iz vsega srca in duše povsem ljubiti.

V življenju imaš samo dve možnosti;
Ali se tvoja notranja svetloba
podredi tvoji notranji temačnosti,
ali pa se tvoja notranja temačnost
podredi tvoji notranji svetlobi.
Če ne znaš razlikovati med njima,
vprašaj koga, ki to ve.

Stoyan Svet

Obmetavanje z jajci, paradižniki, tortami
blatom ali s psovkami ni vredno
človeškega zamaha, lučaja in časa.

Nespoštljivost do ljudi in narave
se nekoč vrne kot bumerang.

Skrajni čas je za obžalovanje, oproščanje
in odpravo krivic.

Opevamo barvito jesen; izkušnjam,
nabranim do pozne jeseni življenja,
pa tako radi prilepimo oznako "zastarelo".

Vse po vrsti jih nepremišljeno zavračamo,
ker le redko v njih prepoznamo pomoč.

Žalost negativno čustvo tvojih spominov
so dejanja, ki se ne morejo vrniti.
V tvojem srcu pa obstaja tisto neminljivo,
ki vedno vzbuja radost in veselje,
če znaš živeti iz tega trenutka,
imenovanega zdaj.

Stoyan Svet

Važno je kakšni smo v minljivem,
ki je naša učilnica,
kajti v neminljivem,
nikoli ni bilo, ni in ne bo nič slabega.