Spoštovani, poznam disciplino ampak smeh in radost to je to.

Pride Papež v nebesa in sreča svetega Petra ravno pred velikimi vrati kjer z zlatimi črkami piše Nebesa. O kako lepo sveti Peter, da me pričakate ob tako pomembnem dnevu. Sveti Peter ga gleda nekaj časa in malo porogljivo reče, ravno k staremu sem namenjen, kdo si pa ti, s to smešno kapo na glavi in se nasmeji na ves glas.

Papež ga gleda ves potrt in prizadet, ja kako si pa to dovoliš, jaz sem predstavnik Boga na Zemlji, kako si upaš govoriti tako z mano.

Peter se neha smejati, ga pogleda še enkrat in pravi kar nadaljuj naprej po tem hodniku. Sveti Peter, tam je trpljenje, ja kaj ti pa je, jaz moram sedeti poleg Boga, jaz sem skoraj njegova desna roka, povej mu da sem tukaj boš videl kaj bo rekel. OK., pravi Peter, naj ti bo in zakliče hej šef nekdo tukaj trdi da je tvoj namestnik na Zemlji, pa eno čudno kapo ima na glavi in se porogljivo zasmeji.

Oglasi se globok glas in odmeva vsepovsod. Ne poznam ga. Papež se zdrzne ob tem, kako je to možno sveti Peter, gotovo je pozabil star je že. Pokliči še Jezusa on bo zagotovo vedel on je bil na Zemlji, prosim Peter.
Peter je že skoraj zamahnil z roko in Papeža bi odpihnilo v vica, pa se zadrži, zasmili se mu in pokliče še enkrat, hej sine a ga ti poznaš tega Papeža.

Lepo zveneč, glas poln modrosti se oglasi in pravi, Peter poznam ga, ampak Nebesa niso prostor za njega.
Sveti Peter tokrat resno, kdorkoli že si zdaj je pa čas. Dovolj sem slišal, motiš nebeški mir. Papež je bil popolnoma na tleh in pričel se je spominjati vseh laži, ki jih je razširjal na Zemlji in vseh grehov, ki jih je storil.

Hitro se med tem spomni še na svetega Duha, in si misli zadnja možnost mogoče se me on usmili. Prosi Petra še za to zadnjo uslugo in Peter pokliče še nevidnega.

Oglasi se mističen glas, aaaa Papež aaaa tukaj je tisti, ki širi in podpira vse tiste govorice o meni pa o Mariji pa sinetu, pa še o vsemogočnemu, jah jah jah. Kaj še izgubljaš čas z njim in Peter zamahne z roko.

Ko pričneš zaznavati ta svet kot človek ali pa kot nosorog, seveda pričneš razmišljati poglej kam sem prišel, taka ogromna Zemlja, pa Sonce, po zvezde. Tisti, ki je pa to ustvaril pa mora biti ogromen. Jaz gotovo nisem bil, vse to je bilo očitno že pred mano tukaj. res velik nosorog.

Verovanja so popolnoma razumljiva, religije pričakovane, vse ob svojem času. Iz grobosti in v objemu religij v katerih globoko smo bili še prejšnje stoletje, se razvijamo naprej. Ne vsi, ampak, kljub mogoče drugačni površni sliki se jedro nove zavesti veča in veča v vse večji množici ljudi.

Hvala