Država se bo zaščitila s finančnim jamstvom
Veljati je začela spremenjena uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki obveznost zagotavljanja predelave odpadnih sveč prenaša z zbiralcev na proizvajalce oz. prodajalce sveč. Uvaja tudi finančno jamstvo.

Finančno jamstvo mora biti v obliki bančne garancije ali zavarovalne police in se zagotavlja za vsako leto posebej do 1. septembra tekočega leta, pri čemer mora biti veljavnost finančnega jamstva 12 mesecev po izdaji. Upravičenec do sredstev finančnega jamstva je ministrstvo za okolje in prostor, kar bo državo varovalo v primerih, ko proizvajalci svoje dolžnosti ne bodo opravili.

Ena izmed pomembnejših aktivnosti projekta Plastika naša vsakdanja je odgovoriti na večkrat zastavljeno vprašanje, kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo naša dvorišča. Odgovore smo Ekologi brez meja poiskali med drugimi pri podjetju Omaplast z Grosupljega, kjer se ukvarjajo s predelavo PP, HDPE in LDPE plastike. Med slednjo sodijo tudi plastične folije, katere pot od odpadka do nove surovine smo vzeli pod drobnogled.

Podjetje Omaplast letno prevzame 30 tisoč ton odpadne plastike, ki jo predela v 20 tisoč ton granulatov. Med njimi je tudi plastična folija. Oglejmo si njeno pot od materiala do izdelka in ponovno materiala. V folijo so zavita nekatera živila in druge dobrine (npr. revije), ki jih najdemo na policah trgovcev.

Prevoz je pomemben dejavnik, ki vpliva na škodljive izpuste. Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, na podlagi izsledkov zadnje raziskave REUS preverjamo koliko avtomobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih.

Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je smog v velikih mestih postal zelo velik problem. 22. aprila 1970 leta je več milijonov ljudi protestiralo proti posledicam industrijske revolucije. Danes je ta dan Dan Zemlje, globalni dogodek, v katerem sodeluje več kot milijarda ljudi v 192 državah.

WWF Adria poziva državljanke in državljane, da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet
Dan Zemlje, ki smo ga obeležili 22. aprila, je opomnik o pomembnosti ohranjanja našega skupnega doma. WWF Adria poziva državljanke in državljane da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, a pomembne in velike korake za naš planet. To je priložnost za vsakodnevne odločitve kot so recikliranje, ponovna uporaba, opustitev plastike za enkratno uporabo in podpora trajnostnim izdelkom in rešitvam za zmanjšanje našega vpliva na planet.  

Zemlja se sooča s podnebnimi spremembam in izgubo biotske raznovrstnosti. Naša dolžnost je, da zagotovimo trajnostno prihodnost planeta. Narava je lahko brez ljudi, ampak mi ne moremo brez nje, zato je pomembno da spoznamo, da je trajnostni razvoj edini od katerega imajo korist narava in ljudje.

Ne glede na to, ali v to verjamemo ali ne, svet se počasi potaplja. Če se napovedi izidejo, bi lahko gladina morja zelo kmalu drastično spremenila obliko skupnosti po svetu. Kraji kot so Wall Street, Miami, Šanghaj in ostala mesta, bi lahko v roku sto let pristala pod vodo. Marca so bili Združeni narodi priča bizarni, ampak briljantni ideji futurističnega vizionarja, ki upa, da bo s plavajočimi mesti, ki uporabljajo pametno tehnologijo, recikliranje in futuristične sisteme, rešil človeštvo.

Verjetno smo vsi gledali legendarni film Waterworld režiserja Dennisa Hopperja. Arhitekt Bjarke Ingels, ki je projekt dizajniral, trdi, da njegova ideja ni Waterworld, da ljudje ne bomo živeli na morju. Ideja je, da bomo ljudje živeli v heksagonalnih plavajočih zgradbah oz. na plavajočih otokih velikosti treh nogometnih igrišč, ki bi prenesli okrog 300 ljudi.

Širitev obvoznice in avtocestnih krakov do Ljubljane - vrhunec nespametnih odločitev slovenske prometne politike

Slovenija je v samem vrhu EU glede dolžine avtocest na prebivalca, zato rešitev zagotovo ni v gradnji novih oziroma širitvi obstoječih avtocest. Poenostavljeno: Proti debelosti se ne boriš s širitvijo hlač, kar MZI, MOP, vlada, ministri ter njihovi podaniki enostavno ne razumejo.

Da je slovenska prometna politika v resnici politika gradnje avtocest, je veljalo do dograditve avtocestnega križa. Ko se je končno zdelo, da bodo na vrsto prišli drugi prometni sistemi, se je pokazalo, da se avtocestne odvisnosti ne bomo ozdravili tako zlahka. Odvisnost je očitno že patološka.

Letošnja Ura za Zemljo poziva - „Odreši se plastike, izberi naravo!“

V soboto, 30. marca bomo med 20:30 in 21:30 ugasnili luči po domovih in mestih celega sveta in se tako pridružili globalni prostovoljski akciji.

Letošnjo Uro za Zemljo bo WWF pospremil s sloganom „Odreši se plastike, izberi naravo!“. 30. marca bodo miljoni ljudi po celem svetu ugasnili luči v domovih in mestih ter tako pokazali svojo zavezanost zdravemu planetu. Naš domači planet in vsi, ki tu živimo se namreč soočamo z dvema velikima izzivoma - klimatske spremembe in propadanje biološke raznovrstnosti.

Kompostiranje je povezano z dihanjem: pri običajnem aerobnem postopku moramo poskrbeti tudi za dovolj zračnosti, da lahko mikroorganizmi dihajo in predelujejo naš kompostni material. Če želimo proces pospešiti, da bo torej kompost dozorel znatno prej, ga moramo dovolj pogosto premešati – tako vanj vnesemo več zraka, kar pospeši delovanje mikroorganizmov. Lahko rečemo, da dihajo tudi sama tla, saj kar precejšen del vrhnjega sloja tal sestavljajo tudi mikroorganizmi in drobcene živalce. 

S kompostiranjem smo skoraj leto dni dihali tudi na Inštitutu za trajnostni razvoj. Zaključujemo namreč projekt »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo«, s katerim spodbujamo lastno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v šolah, vrtcih in gospodinjstvih. Projekt odlično dopolnjuje naš program »Šolski ekovrtovi«, saj je kompostiranje najpomembnejša dejavnost v (ekološkem) vrtnarjenju.

V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta.

Toda kot opozarjajo v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev.

“Odklop” pri 150 Hz Zemljinega pulza (Schumanove resonance); Sončevi koronarni izbruhi vdirajo v Zemljino atmosfero

Piše Majda Ortan, ing.; Cora agrohomeopathie®, Ortan's Natural Quantum Powers™,  Super Quantum Žive vodne esence™, ROLOV TRI AS™ , Quantum Self Love Program™

Ko se vzdignemo višje, vidimo širšo sliko. Tudi z energijsko matriko je tako.

Višanje frekvence vzdiguje zavest. Odstre se, kar je bilo v gostoti nizkih energij zavito v nevidnost. Bila je navidezna, razpadla je in oči vidijo jasno sliko.

Kaj vidijo v zelo povišani frekvenci moje oči?  Podstavljene noge, “zastrupljene korenčke”, slinasto, pohlepno, kradljivo nakano, dvojno delovanje, manipuliranje, maske, zavist in pogoltnost. “Prodane neveste” in njihove igre na odru. Dovolj je, da je njihovo delovanje  opaženo, spregledano, dovolj je, da je jasna slika ozaveščena, kajti pomaga mi nadaljevati pot – po pravi poti. Pozornost pa tja, kjer je to in tisto, kar je vredno moje pozornosti. Ozdravljena je moja energijska poroznost, ki jim je v nižjem frekvenčnem pasu omogočala krajo moje energije. To so uspeli izvajati le dokler so bili nevidni. Na svetlobi so mi najprej postali vidni, za tem pa njihovi koncepti, nakane, njihova pojavnost v močni svetli energiji razpadajo, izginjajo kot takoj izgine tema, ko nanjo posveti luč. Pa spoznanje: tudi pobarvano na zeleno, ni naravno zeleno! To velja za izdelke, storitve in ljudi.

Posamezniki lahko naredijo veliko za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vendar so za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb potrebne tudi ambiciozne politike. Potrebujemo jih takoj in njihovi učinki morajo biti močni.

Današnji mladi bodo - ne glede na to, da so h globalnemu segrevanju relativno malo prispevali - v času svojega življenja soočeni s čedalje hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Tega se vse bolj zavedajo in v svetu se močno krepi mladinski podnebni aktivizem. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je v okviru projekta Klima za podnebje v preteklih mesecih mlade ozaveščala o podnebnih spremembah in jih spodbujala k podnebju prijaznejšemu ravnanju, pa tudi k aktivnemu podnebnemu državljanstvu.

Kako?

V Božanskem hologramu vedeti »kako« in to uporabljati, spremeni vse: človeka, molitev, uspešnost, blaginjo, življenje in svet – tudi naš planet!
Piše: Majda Ortan, ing; Cora agrohomeopathie®, Natural Quantum Powers for sustainable agriculture™, Ortan's Natural Quantum Powers™

Če boste kdaj prosili Očeta v mojem imenu,
vam bo dal.
Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu.
Prosite, in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.
(Jn 16: 23)

To je molitev, kot je zapisana v Svetem pismu. Ali verujete vanjo? V zvezi s tem govori naslednja zgodba. Kar je zakodirano v njenem sporočilu, kaže na to, da v tej molitvi v zgornjem tekstu, ni (bil) razkrit cel proces Božanskega Stvariteljstva.

Onesnaženje s plastiko ni samo grdo, je tudi nevarno!
»Plastična kriza« je sindrom zlomljenega sistema, vendar lahko z ustrezno porazdelitvijo odgovornosti rešimo težavo le tekom ene same generacije- toliko kot je bilo potrebno, da je problem eskaliral.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro še poglobila, če ne bodo vsi akterji znotraj celotnega vrednostnega plastičnega kroga, prevzeli odgovornosti za stvarne stroške, ki jih plastika predstavlja za naravo in ljudi, opozarja novo WWF-ovo poročilo.

Piše: Nara Petrovič v Vivi www.viva.si

Vso zgodovino je bila embalaža nadvse dragocena, naj je šlo za amforo, vrč, steklenico, skledo, košaro, zaboj, sod, nožnico, tulec, denarnico, obleko ("embalaža" za telo) ali hišo ("embalaža" za nas in naše stvari). Embalaža je navadno preživela toliko let ali generacij kot vsebina, ki ji je bila namenjena.

Razmerje med vsebino in embalažo je bilo navadno takšno, da je bilo vsebine veliko več kot embalaže. Ljudje so embalažo skrbno varovali, bila je dragocena, saj je opravljala funkcijo varovanja vsebine. Zato so embalažo krasili, se nanjo podpisovali, jo slikali in skrbno oblikovali; še zdaj v njej prepoznavamo umetniško vrednost.

Umanotera se je priključila evropski pobudi Pravice za ljudi, predpisi za korporacije - Stop ISDS.

Mehanizem ISDS, ki je zapisan v številnih sporazumih o prosti trgovini, korporacijam omogoča, da tožijo države na posebnih zasebnih tribunalih. Korporacije so s pomočjo tega mehanizma v preteklosti od držav že prejele več sto milijonov evrov javnega denarja, ki so ga morale te plačati zaradi predpisov in odločitev, ki so jih sprejele, četudi so bile te odločitve v interesu javnosti.

Zavrgli 38 odstotkov hrane, ki je bila še užitna.

V letu 2017 je povprečen prebivalec Slovenije zavrgel 64 kilogramov hrane ali štiri odstotke manj kot v letu prej. Med zavrženimi količinami je bilo po ocenah statističnega urada 38 odstotkov užitnega dela, ki bi ga lahko z osveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. Količina odpadne hrane se je v obdobju od leta 2013 do 2016 povečevala, lani pa nato upadla. Glede na leto 2013 je bilo odpadne hrane lani še vedno za 11 odstotkov več, skupno skoraj 131.800 ton, je v današnji objavi zapisal državni statistični urad.

Slovenija mora z novo zakonodajo spodbuditi lastno recikliranje biološko razgradljivih odpadkov
Minister za okolje in prostor g. Jure Leben je sklical posvet na temo ureditve področja ravnanja z odpadki: od urgentne do sistemske ureditve, in napovedal nastanek novega zakona o odpadkih.

Inštitut za trajnostni razvoj je v javnem dialogu Ministrstvu za okolje in prostor še ustno podal dve priporočili, ki jih je sicer že naslovili na MOP ob nedavnem zaključku projekta Kompostiranje je več kot recikliranje.

Okoljske organizacije so zelo razočarane ...
"Leto podnebnih katastrof in resno opozorilo vrhunskih svetovnih znanstvenikov bi morala prinesti veliko več. Namesto tega so vlade vnovič razočarale ljudi z ignoriranjem znanosti in položaja ranljivih. V času, ko celotnim nacijam grozi izumrtje, prepoznavanje nujnosti smelejših ukrepov in sprejetje pravil za podnebno ukrepanje niti približno ne zadostujeta," je bila po dvotedenski podnebni konferenci dramatična izvršna direktorica Greenpeacea Jennifer Morgan.

Pogajalci iz skoraj 200 držav so v soboto pozno zvečer po dobrih dveh tednih podnebne konference v poljskih Katovicah dosegli dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma. Slovenija ni v celoti zadovoljna z dogovorom. Okoljske organizacije so razočarane, saj menijo, da države niso dovolj smele.

Spremembe energetskega zakona bi lahko prinesle premogovni elektrarni dodatne prilive javnega denarja
Potem ko se je razširila novica, da je TEŠ zaprosil za dovoljenje za uvoz tujega premoga, se odpira še možnost stekanja dodatnega javnega denarja v TEŠ in dvigovanja položnic za gospodinjstva. V noveli Energetskega zakona (EZ-1), ki je trenutno v javni obravnavi, je namreč predlagano plačevanje primarne regulacije - strošek, ki bi se prevalil na pleča gospodinjstev.

Eden izmed najbolj verjetnih prejemnikov večine the sredstev pa je Holding slovenskih elektrarn - lastnik TEŠ. Gre za novega v seriji večih poskusov omogočanja dodatnih prilivov javnega denarja v TEŠ v zadnjih dveh letih.

Na Filozofski fakulteti je potekal znanstveno-strokovni posvet Lokalni, regionalni in globalni viri onesnaženja zraka: meritve spremljanje in usmerjanje politik. Posvet se je odvijal ob 100-letnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v soorganizaciji Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, društva CIPRA in društva Focus.

Organizatorji posveta smo ob tej priložnosti oblikovali tudi poziv lokalnim in nacionalnim odločevalcem, ki so se mu pridružile tudi priznane slovenske raziskovalne institucije in nevladne organizacije. Skupaj kličemo k bolj ambicioznim ukrepom na področju onesnaženosti zraka v Sloveniji.

Ekologi brez meja že skoraj desetletje svoje napore usmerjamo v ozaveščanje posameznikov in preprečevanje nastajanja odpadkov na izvoru. Posameznikom se pogosto zdi, da so nemočni, da številk in kilogramov ne morejo zmanjšati.

Da so proizvajalci, gostinci, javne ustanove večji grešni kozli. Jeziček na tehtnici sicer večinoma potrdi, da moramo najprej pomesti pred svojim pragom, a smo se Ekologi odločili spodbuditi javne ustanove, da postanejo zgled za posameznike pri ravnanju z odpadki.

Društvo Focus in Umanotera sta na relevantne državne institucije naslovila priporočila, s katerimi bi se izboljšalo sistemsko okolje za izvajanje projektov skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri v lokalnih okoljih. Priporočila se nanašajo na ukrepe trajnostne mobilnosti v turističnih destinacijah, vlogo energetskih skupnosti pri doseganju podnebno-energetskih ciljev države ter spremembe zakonodaje v prid možnosti podelitve brezplačne stavbne pravice na državnem ali občinskem premoženju za stanovanjske zadruge.

Priporočila izhajajo iz sistemskih ovir ali pomanjkljivosti, ki sta jih nevladni organizaciji zaznali skozi izvajanje projekta Dovolj za vse - Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, katerega namen je opolnomočiti lokalne skupnosti za trajnostno upravljanje z življenjskimi viri v svojem okolju in s tem podpreti oz. pospešiti prehod v nizkoogljično, snovno učinkovito, trajnostno družbo.

Izšel je nov priročnik za pobudnike in izvajalce skupnostnih projektov, ki vsebuje napotke, kako v Sloveniji vzpostaviti stanovanjsko zadrugo.

Z namenom podpreti pobudnike stanovanjskih zadrug sta Umanotera in društvo Focus v okviru projekta Dovolj za vse: skupnostno upravljanje z življenjskimi viri ob sodelovanju Mreže za prostor in stanovanjske zadruge Zadrugator pripravila priročnik za vzpostavitev stanovanjske zadruge.

Pri stanovanjski zadrugi gre za skupinsko zagotavljanje kakovostnih stanovanjskih enot, zadruge pa hkrati sledijo idejam medgeneracijske solidarnosti in trajnostne porabe virov s spodbujanjem trajnostne gradnje ter ekonomije souporabe in sobivanja.