|  Ekologi brez meja so po enem letu ozaveščevalne kampanje in raziskovalnega dela “potegnili črto” pod eno najbolj gorečih okoljskih tem zadnjega obdobja. S plastiko za enkratno uporabo so se ukvarjali od nastanka do razkroja, od proizvajalca do potrošnika in predelovalca. Nevladniki opozarjajo, da moramo pospešiti in v praksi udejaniti ambiciozne korake, če želimo ustaviti tempo, s katerim plastično onesnaževanje podžiga podnebno krizo.
Projekt Plastika naša vsakdanja, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, je v prvi fazi nagovoril potrošnike. Z ozaveščevalnimi grafičnimi in video vsebinami so prodrli v gospodinjstva, šole, javne ustanove in ljudi spodbudili, da plastiko za enkratno uporabo preženejo iz svojega vsakdana.
Pa vendar so plastične vrečke in plastenke le vrh ledene gore. Z analizo embalaže 67 najpogostejši dobrin, ki se znajdejo v naših nakupovalnih košaricah, so ugotovili, da so vsakdanje dobrine v polovici primerov pakirane v embalažo, ki je ne moremo reciklirati. Zato ob zaključku projekta nagovarjajo potrošnike, da tudi sami s pomočjo Embalažnega ocenjevalnika analizirajo, ali se bo embalaža iz njihove košarice dobrin reciklirala ali ne. Pridobljene ocene in priporočila so lahko odlično orodje pritiska na proizvajalce in trgovce.
Kot učinkovit način nagovarjanja proizvajalcev k spremembam se je izkazal tudi popis blagovnih znamk odpadkov, najdenih v naravi, ki so ga Ekologi ob lanski še zadnji akciji Očistimo Slovenijo pod okriljem mednarodnega gibanja Break Free From Plastic, zagnali skupaj z Greenpeace Slovenija. Akcijo bodo ponovili tudi ob letošnji globalni čistilni akciji, ki bo potekala 21. septembra. Ob tej priložnosti okoljevarstveniki pozivajo vse posameznike, da se jim pridružijo in pomagajo ugotoviti, katere slovenske blagovne znamke najpogosteje najdemo ob naših rekah, v gozdovih ter v bližini šol in domov.
Ekologi brez meja so storili še korak naprej, saj se pot plastike ne konča v zabojnikih za embalažo. Preverili so, kaj se z njimi zgodi v reciklažnih obratih ter med komunalnimi podjetji, shemami, zbiralci in predelovalci preverili stanje in učinkovitost sistema za ravnanje s plastičnimi odpadki. V obsežni raziskavi, ki so jo objavili danes, preseneča daljnovidnost in ambicioznost anketirancev. Med najbolj podprtimi predlogi za zmanjšanje količin odpadne embalaže in doseganje višje stopnje recikliranja sta bila med drugimi prepoved proizvodnje nereciklabilne embalaže in omejevanje prodaje izdelkov za enkratno uporabo.
Le udejanjanje tako ambicioznih korakov tudi v praksi, ne le teoriji, lahko privede do resničnih izboljšav. Ekologi bodo s pridobljenim uvidom v problematiko nadaljevali in spodbujali vse člene potrošniške verige k sprejemanju resnosti situacije in ukrepanju danes, ne leta 2050, ko bo v morjih že več plastike kot rib.
* Jeseni prihaja v Slovenijo premiera filma The Story of Plastic!
Dodatne informacije:
|
NE ZAMUDITE
