V družbi Lafarge Cement v Trbovljah so 26. aprila poskusno zagnali razžvepljevalno napravo, saj so bila dela opravljena pred predvidenim rokom. Razžvepljevalna naprava naj bi v naslednjih mesecih obratovala poskusno, redni zagon pa pričakujejo v letošnji jeseni.

Poskusni zagon razžvepljevalne naprave so v trboveljski cementarni pričakovali šele junija, zato je vodstvo s predčasnim dokončanjem te, okrog 10 milijonov evrov vredne investicije, zelo zadovoljno. Po besedah finančnega direktorja in člana uprave Lafarge Cementa Marka Pirca lahko v času poskusnega obratovanja nove čistilne naprave občasno se prihaja do kratkotrajnih povišanih izpustov žveplovega dioksida in prahu, vendar pa bodo vse morebitne težave sproti odpravljali.

Pa nam je le uspelo preklicati vse organizacije, ki so v okviru Festivala prostovoljstva mladih sodelovale s čistilnimi akcijami. Udeležilo se jih je več kot 10.000 prostovoljcev.

Več o tem na: www.prostovoljstvo.org/events.php?a=single&id=102.

V EU-ju imajo okolju najbolj neprijazne elektrarne v Nemčiji in Veliki Britaniji (po 10), štiri so na Poljskem, dve v Grčiji ter po ena v Španiji, na Češkem, Portugalskem in v Italiji.

Kot razkriva poročilo okoljevarstvene organizacije WWF, ki so ga pretekli teden predstavili v Ženevi, je analiza pokazala, da je vseh 30 termoelektrarn s seznama lani v zrak izpustilo skupaj 393 milijonov ton ogljikovega dioksida. To predstavlja deset odstotkov celotnih izpustov ogljikovega dioksida v EU-ju.

SOS ZA REKO RIŽANO – NARAVNO VREDNOTO ISTRE
Kdor uničuje reko, pokopava svojo prihodnost

2. KOLESARSKI IZLET PO DOLINI REKE RIŽANE

OD IZVIRA DO IZLITJA V MORJE

ANKARAN – IZVIR REKE RIŽANE – ANKARAN

IN BLAGOSLOV VODE NA IZVIRU REKE RIŽANE

NEDELJA, 20. MAJ 2007 OB 10:00
ANKARAN – SV. KATARINA START

Ekološko kmetijstvo se v zadnjih letih pojavlja kot alternativa množični proizvodnji kmetijskih pridelkov, ki nemalokrat vključujejo gensko spremenjene organizme. Število ekoloških kmetij počasi narašča tudi v Sloveniji, je za STA povedala Ariana Lucija Tratar Supan z Inštituta za trajnostni razvoj.

Kot je povedala, je bilo konec leta 2006, v nadzor ekološke pridelave vključenih 1876 kmetij, kar predstavlja 2,4 odstotka vseh kmetij v Sloveniji (77.138). Ekološki kmetje so v letu 2006 obdelovali 26.830,62 hektarov obdelovalnih površin, kar je 5,5 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi.

Renault eco2 za ekološka in še bolj ekonomična vozila. "Zadnji dve leti se je vaš vozni park nekoliko postaral, tudi na račun rabljenih uvoženih avtomobilov. Da bi ga pomagali pomladiti in da bi z novejšimi tehnologijami prispevali k manjšemu onesnaženju okolja, smo se pri Renaultu odločili za posebno 'zeleno' spodbudo v Sloveniji: od 15. maja do konca julija bomo vsem kupcem novih renaultov, ki bodo prinesli potrdilo, da so svoje staro vozilo predali v razgradnjo, znižali ceno novega avta za 200 evrov."

To so ondan povedali predstavniki Renaulta ob najbolj primernem dogodku, predstavitvi svoje nove oznake Renault eco2, katere namen je kupce seznaniti z zavezo, da jim bodo kot del prispevka k ohranjanju okolja ponujali ekološka in ekonomična vozila. To je dolgoročna usmeritev, s katero naj bi ugodno vplivali na varovanje okolja v vsem življenjskem obdobju avtomobilov - od izdelave in uporabe do ekološkega uničenja.

Raziskava, ki so jo objavili Friends of the Earth (Prijatelji Zemlje), je pokazala, da Zemlji prijazno kmetovanje, vključno z ekološkim, ponuja več služb, porablja manj naravnih virov in energije in je donosnejše kot kmetovanje z gensko spremenjenimi rastlinami.

Vest se je razširila tik preden je EU odločila umakniti predhodno resolucijo, ki podpira gensko spremenjene rastline. Člani Evropskega Parlamenta so razpravljali o tem, da resolucija o gensko spremenjenih rastlin ne upošteva previdnostnega principa, kakor tudi o neučinkovitem delovanju gensko spremenjenih produktov.

Jonathon Porritt predsednik Sustainable Development Commission trdi, da če ne bomo spremenili potrošniških navad, bomo uničili Zemljo. Porritt je mnenja, da t.i. »etično nakupovanje«, kot je kupovanje ekoloških izdelkov, ni zadosti.

»Mislim, da je kapitalizem nesposoben, da bi ekonomsko zadovoljil  še več ljudi na svetu, kajti nakupovalni nivo že spodkopava podporne sisteme življenja, od katerih smo odvisni», je povedal Porritt. Premisliti moramo o osnovnih kapitalističnih premisah, da bomo za vedno prebskrbljeni z dobrinami, je še dodal.

Ministrstvo za okolje in prostor je včeraj predstavilo operativni program upravljanja območij Natura 2000, s katerim določajo varstvene cilje in ukrepe za njihovo dosego na posameznih varovanih območjih omrežja Nature. Več kot 500 strani gradiva bo v javni obravnavi do konca maja, po načrtih ministrstva pa naj bi končno različico sprejeli do poletja.

Slovenija je z vstopom v EU dobila obsežno omrežje Nature 2000, ki obsega skoraj 36 odstotkov ozemlja, eden od osnovnih namenov omrežja pa je ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ta je po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Podobnika v Sloveniji še vedno zelo pestra, saj ima v EU bolj raznovrstno živalstvo in rastlinstvo le še Slovaška.

Približno pet let sem že pozorna na dogodke, ki so povezan s samomori živali. V časopisih in po televiziji je bilo objavljenih že kar velik prispevkov, ki govorijo o skrivnostnem nasedanju kitov. Ker so ti dogodki že kar mal preveč pogosti, sem začela razmišljati, da ne more biti vse to le posledica slabe orientacije. Na obnašanje živali lahko vpliva velika onesnaženost in stvari, ki lahko povzročjo določene mutacije.

Toda, ni nam treba bit pozorni samo na dogajanja po svetu. Veliko tega se da opaziti te samomorilnosti se da opaziti tudi v Sloveniji. Čisto praktično. Na cesti lahko opazite, če ste le malo pozornejši, ogromno število povoženih živali. Povoženi psi in mačke so normala, saj le-ti ne morejo pobegniti vzorcem človeškega obnašanja. Ljudje pa smo nepazljivi, raztreseni in nagnjeni k obupu. Na cesti je vse več povoženih divjih živali, ter tudi ptic, kar je najbolj nenavadno. To je moč opaziti v vseh letnih časih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je Evropski komisiji poslalo dopolnjen osnutek programa razvoja podeželja RS 2007-2013. V programu so upoštevali pripombe komisije, uskladili pa so ga tudi s ključnima partnerjema, Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS) in Sindikatom kmetov Slovenije, so sporočili z ministrstva.

Rešitve bodo, kot poudarjajo na ministrstvu, upravičencem omogočile lažji dostop do ukrepov. Dokument je bilo treba spremeniti zaradi pripomb Evropske komisije, ki jih je ta Sloveniji posredovala v začetku aprila.

Evropska komisija je ta teden objavila zemljevid Evropske unije, ki kaze obseg onesnaženosti v državah članicah EU s hranili. Ta so pomembna za rast in gojenje rastlin in živali, v zemljo pa prihajajo z gnojili in drugimi kmetijskimi kemikalijami.

Največja onesnaženost s hranili je prisotna na Nizozemskem, Danskem, Irskem, v Belgiji, Franciji in Italiji, so ob tem sporočili iz Evropske komisije. Na Nizozemskem tako v kmetijstvu porabijo 200 kilogramov hranil na hektar, medtem ko v Italiji količina hranil ne presega 40 kilogramov na hektar. Znatne razlike se pojavljajo tudi znotraj samih držav.

Avstralske koale se soočajo z dokaj negotovo prihodnostjo. Zaradi spreminjanja svojega naravnega okolja, ki je močno okrnjeno zaradi suš in požarov, ki so posledica globalnega segrevanja, se je vrsta znašla v nevarnosti pred izumrtjem.

Koale se prehranjujejo izključno z listjem evkaliptusa. Sicer obstaja več kot 700 vrst evkaliptusov, a so koale precej izbirčna vrsta in se prehranjujejo z le nekaterimi izmed njih. Alistair Melzer, ekolog z univerze Queensland, ki koale proučuje že skoraj dve desetletji, je povedal, da bodo, ko bodo iz gozdov izginili evkaliptusi, izumrle tudi koale. Tako se po njegovem mnenju celotna avstralska populacija koal nahaja v nevarnosti.

Produkcija in raznolikost kulturnih rastlin je zaradi pomanjkanja živali, ki ji oprašujejo, ogrožena, kajti več kot tretjina rastlin je odvisna od žuželk, kot so divje čebele. Z uničevanjem naravnega življenjskega prostora in intenzivnega poljedelstva se tem živalim odvzema osnovni življenjski prostor.

Do sedaj so bile poznane le grobe cenitve o tem, koliko kulturnih rastlin je odvisno od oprašitve. Glede na raziskave je 87 od 115 rastlin odvisnih predvsem od čebel in čmrljev. To zajema torej 35 procentov celotne produkcije kulturnih rastlin. Opraševanje pripomore pri večini rastlin k povišanju produkcije od 5 do 50 procentov.

Varčevati je mogoče že pri svetilih. Če uporabimo na primer 11-vatno varčno sijalko namesto navadne 60-vatne žarnice, je to pri isti svetlobi 49 vatov moči manj; doma, v gospodinjstvu, žarnica gori povprečno okoli 1000 ur letno. In tako že z eno samo varčno žarnico prihranimo okoli 49 kilovatnih ur na leto.

Ekonomist in strojni inženir, specialist za elektrarne, Dieter Seifried iz Freiburga, je bil najprej kakih 17 let zaposlen v Ekološkem inštitutu (Öko-Institut) Freiburg, potem pa si je zaželel delati kaj bolj praktičnega. Začel je s šolo v Freiburgu, v katerem živi, ustanovil podjetje ECO-Watt, se resno lotil dela in uspehi niso izostali.

Zaradi cvetenja morskih alg, ki proizvaja strupene kisline, je zbolelo in poginilo na stotine kalifornijskih ptic. Kislino proizvaja cvetenje mikroskopsko majhnih alg. Ptice in morski sesalci jih zaužijejo z morsko hrano, v glavnem z ribami in lupinarji, ki se prehranjujejo z algami.

Populacija alg se sicer vsako leto povečuje, vendar letos alge cvetijo precej bolj zgodaj kot običajno, so agresivnejše in bolj strupene kot v preteklih letih. Dnevno na obale San Diega in San Francisca naplavi poginule ptice in ostale morske živali. Do sedaj so živinozdravniki zaradi zastrupitve morali nuditi pomoč že štirinajstim morskim levom, izmed katerih jih je sedem poginilo.

Zadeva : zasipanje polojev v Ankaranu ob školjčni sipini

Že lani smo obvestili ministra za okolje in prostor g. Janeza Podobnika, da se poloji zasipajo,

Vendar niso zasipanja preprečili, danes sem bil v Ankaranu in videl, da se poloji masovno zasipajo ( poglejte slike ).

Države južnega Pacifika so se odločile za prepoved delovanja ribiških ladij, ki po dnu oceana vlečejo težke ribiške mreže, ki za seboj pustijo bore malo življenja. Sporazum omejuje ribolov z vlečnimi mrežami na dnu oceana, za kar strokovnjaki menijo, da uničuje koralne grebene in povzroča nastajanje blatnih oblakov, ki dušijo morsko življenje.

S pomočjo opazovalcev in računalniških nadzornih sistemov nameravajo države zagotoviti, da se ribiške ladje ogroženim ekosistemom ne bodo približale na več kot pet navtičnih milj. Južni Pacifik danes predstavlja še zadnje pristno globokomorsko okolje, ki se razteza od ekvatorja do Antarktike in od Avstralije do zahodne obale Južne Amerike.

Tako kot drugje po svetu smo tudi v Sloveniji v zadnjih letih priča posledicam podnebnih sprememb, ki jih povzročajo izpusti toplogrednih plinov in ki se med drugim kažejo v vse toplejšem vremenu.

Zadnja leta so v Sloveniji rekordno topla, zelo zaskrbljujoč pa je trend zadnjih osmih mesecev, ki so vsi močno pretopli, pravi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da je problem podnebnih sprememb bolj večplasten, kot si mnogi predstavljajo. Da so v Sloveniji zadnja leta rekordno topla, kaže podatek, da je deset najtoplejših let po letu 1850 bilo med leti 1992 in 2006. Zelo verjetno je, da bo tudi letošnje leto med najtoplejšimi doslej, ocenjuje klimatologinja.

Preprosto dejanje, kot je sajenje dreves, pomeni ljudem različno: lahko je simbol novega rojstva, naravna oblika umetnosti, še eno opravilo okrog hiše, drugim je to vir zaslužka. Ampak otroku to preprosto dejanje pomeni edinstveno priliko, to je skrb za nekoga v naravi, ki ga bo prerasel in verjetno obstajal, ko njega že ne bo več.

To je zelo pomembno sporočilo otrokom o njihovi vlogi pri varovanju planeta in naše celotne civilizacije. To ni samo velika priložnost za starše in stare starše, da preživijo kvaliteten čas s svojimi otroki in vnuki, na ta način se ponudi tudi priložnost, da se z njimi pogovorimo o potrebi po čistem zraku, čistem okolju in dejstvu, da drevesa pomagajo skladiščiti ogljikov dioskid in s tem pripomorejo k počasnejšemu segrevanju ozračja.

Ameriška multinacionalni koncern Coca-Cola porabi za proizvajanje te sladke pijače velike količine pitne vode – in je zaradi tega vse pogosteje pod pritiskom držav, ki jim vode primanjkuje. Njihovi PR-ovci so sedaj ubrali novo taktiko, ki bi demonstrirala njihovo ozaveščenost gled vodne porabe.

Ste vedeli, da je za en liter kokakole potrebnih 2,6 litrov vode. Te statistične podatke je predstavila njihova kampanja v zadnjem okoljevarstvenem poročilu – kot ekološki napredek. Kajti to je 4 procente manj kot v prejsnjem letu, ko so za proizvodnjo porabili 2,72 litrov vode. Ampak počakajte: „ Sprememba sestave bi lahko proizvodnjo spet stala več vode, piše največji proizvajalec gaziranih pijač.

Svet ima tehnologijo in finančna sredstva za omejitev katastrofalnih posledic globalnega segrevanja, a za znižanje izpustov toplogrednih plinov mora ukrepati takoj, se v danes sprejetem tretjem poročilu ZN o posledicah segrevanja ozračja strinjajo vodilni svetovni klimatologi, zbrani v Bangkoku v okviru konference Mednarodne skupine ZN o podnebnih spremembah (IPCC). Za preprečitev katastrofe ostaja človeštvu le še nekaj let časa, menijo klimatologi.

Človeštvu zmanjkuje časa. Da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja, da bi omejili višanje temperature, se morajo izpusti toplogrednih plinov stabilizirati najkasneje v osmih letih, do leta 2015. Do sredine stoletja pa se morajo izpusti v primerjavi z letom 2000 znižati za med 50 in 85 odstotkov, ugotavlja poročilo.

"Akcija za ureditev klimatskih pogojev se nadaljuje, na strani organizacije Avaaz.org, lahko podpišete pismo svetovnim voditeljem. Nas je že več kot 161.000, želeli bi doseči 175.000 podpisov. Hvala in lep dan!"