NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Pogled v prihodnost   
    ponedeljek, 4. junij 2007 @ 05:02 CEST
    Uporabnik: Sonce

    Alex Steffen
    Znašli smo se v paradoksu. Če želimo odrešiti planet in sebe pred katastrofo se moramo naučiti bivati znotraj zmožnosti enega planeta. Pretvarjati se drugače je blaznost. Moramo storiti absolutno vse kar se da, da zmanjšamo lasten ekološki odtis na planetu. Vendar večino škode se stori v našem imenu, brez naše odločitve za to (npr. država gradi nove in nove odseke avtoceste namesto, da vlaga v železnice).

    V medijih je prevladujoča ideja o »majhnih korakih«, to je misel da bodo mala dejanja (kolesarjenje, sončne celice na strehi itd.) posameznikov zadostovala, in da je poziv k večjim sistemskim spremembam nekako pre-radikalen.  Osebne emisije, ki jih človek povzroči s porabo energije doma (elektrike in ogrevanje) ter s prevozom – znašajo le 40 % celotnih emisij na posameznika.

    Ostali del emisij pa je odvisen od delovanja celotnega gospodarstva in družbe: od vojske, pridelave hrane, do zdravstvenega sistema. Vsi ti bistveni deli družbe močno vplivajo na zdravje planeta in jih moramo v času velikega prehoda – sredi katerega smo – spremeniti.

    Nimamo veliko časa. Z vsakim znanstvenim poročilom, izgledajo obeti za prihodnost slabši in čas za akcijo vse krajši. Ravno pred kratkim je WWF izdal poročilo, ki je razkrilo, da imamo časa za ukrepanje približno 5 let, če se želimo izogniti najhujšim posledicam. Čeprav se znanstveni dokazi kopičijo imamo težavo, da bi videli dlje od naslednje bencinske črpalke.

    Osebno poznam nekaj najbolje obveščenih ljudi, na temo okolja in klimatskih sprememb in po njihovih besedah moramo za 90 % zmanjšati porabo energije in surovin ob hkratnem povečanju učinkovitosti, do leta 2030 – na vseh področjih.
    Kar potrebujemo v tem trenutku je na tisoče misli, ki se združujejo in iščejo novo prihodnost.

    Misli, ki so uvidele, da nas nadaljevanje vzorcev, ki smo jih podedovali od naših staršev vodijo v samouničenje. Če bomo še naprej sledili sanjam preteklosti se bomo znašli pred katastrofalnim trkom z resničnostjo. Zato moramo vzplamteti strasti miljonov ljudi, ki bodo kreativno ustvarjali novo prihodnost.

    Vir: www.worldchanging.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Alex Steffen
  • poročilo
  • www.worldchanging.com
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Pogled v prihodnost | 4 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Pogled v prihodnost

    Prispeval/a: BraneK1 dne ponedeljek, 4. junij 2007 @ 16:57 CEST
    K temi bi dodal še naslednje. Trenutno nismo v zavidljivem položaju in še lep čas ne bomo, kot kaže. Ena težava je globalno segrevanje, potem je pereče pohajanje rudnin - surovin in energentov, ki prihajajo iz Zemlje. Potem je neobvladovano naraščanje ljudi, ki bo še dodatno uničilo življenski prostor živali. Seveda bomo kot kobilice požrli še ostale zelene površine, tisti trenutek, ko bomo začeli nadomeščati nafto z biogorivi. Naš življenski stil razširja tudi puščave. Kakorkoli se obrnemo pa vendarle znanost pomaga tudi k večji kultiviranosti ljudi.
    To, da bi mi kot recimo Evropa ali Slovenija enostrasko šli v velike reze bi bilo lahko hudo neprijetno tisti trenutek, ko bi postali tarča raznih družb, ki nimajo ekoloških težav na prvem mestu, pač pa jim je pomembnejše da podjarmijo druge. Tako recimo ni vojska tista, pri kateri bi najprej lahko začeli z korenitimi rezi. Žal. tako kot je mračna narava že samih nasilnih ljudi in zato rabimo policijo, je še vedno veliko problematičnih družb, ki jim je veliko do prevlade.
    Pa tudi, če pogeldamo je tržno gospodarstvo v resnici ena velika vojna in tudi tu bo potrebna velika previdnost, četudi bi bila določena družba pripravljena na velike spremembe. Tako je in poudariti je treba, naša pozornost bo morala iti na Svet kot celoto in trud bo potrebno usmeriti na skupni človeški skok v spremembe. Spremeniti sebe je v redu, samo ni zadosti.


    Pogled v prihodnost

    Prispeval/a: Aarhon dne torek, 5. junij 2007 @ 08:55 CEST
    Po mojem mnenju je naraščanje prebivalstva dejansko še najbolj pereče.
    Razviti zahod je glede tega že dosegel stabilno stanje, medtem ko so manj razviti deli sveta glede tega še povsem nekontrolirani. Ne želim ljudi primerjati s kobilicami, vendar utegne biti njihov učinek povsem primerljiv.
    Fosilna goriva (nafta in plin) bodo pač prej ali slej pošla. Ni pomembno ali bo to čez 50 let, ali pa čez 100. Do tedaj bo njihova cena počasi naraščala in se bo neizogibno nekega dne izenačila s ceno biogoriv. To bo samodejno privedlo tudi do njihove bolj racionalne rabe. Za približno tolikšno poselitev, kot jo ima razviti svet, je vsa potrebna biogoriva možno pridelati že na razmeroma nevelikih površinah, ki za okolje ne bodo predstavljale nikakršne obremenitve. Mnogo bolj me pa skrbijo ljudstva in deželje, kjer se razmnožujejo brez vsakega nadzora. Ti bi dejansko utegnili zaliti in zadušiti celotno zemljo.
    Zaradi globalnega segrevanja se pač ni vredno obremenjevati. Že leta 1970 so nam napovedovali da se bomo do 1990 že vsi scvrli. Potem so to popravili na 2005 in trenutna številka je menda nekje 2020. To je isto kot napovedi o koncu sveta 2000.
    Ko bo tam nekje 2025 spet kakšno bolj mrzlo poletje, bodo ti kljukci iz IPCC že zdavnaj v pokoju z visokimi pokojninami in bodo skupaj z ostarelim Alanom Goreom nazdravljali svojemu uspehu.
    Dejansko pa so temperaturne spremembe lahko samo lokalne in so vedno posledica povečane urbanizacije in kultivacije nekega področja. V mestnih središčih je pač topleje in na podeželju je akumulacija toplote odvisna od tega s čim je zemljišče zasajeno.
    Kaj naj bi svetoval? Težko je reči da naj bi ukinili dovoz pomoči hrane v dežele, kjer ljudje stradajo. A priznajmo svojo krivdo. Zaradi našega vmešavanja in pitanja brezdelnih množic, sedaj tam mrgoli 10 krat do 20 krat toliko ljudi, kot pa jih je tista zemlja lahko prehranila v najboljših časih. Kaj naj sedaj z njimi. Še naprej jih hranimo, oni pa se razmnožujejo in se iz dolgega časa gredo vojne.


    Pogled v globalno segrevanje

    Prispeval/a: BraneK1 dne torek, 5. junij 2007 @ 18:23 CEST
    Dejstva so naslednja: Zahod še zdaleč ni samozadosten. Slovenija niti zdaj ne pridela dovolj hrane zase, če bi lani bili prepuščeni sami sebi, bi bila tukaj že skoraj lakota. Ni normalno da bi posekali vse gozove, samo da bi lahko vsi jedli. Normalno je, da v vsakem okolju gozdovi ostajajo v določenem deležu.
    To da ni segrevanja, je zame visokoznastvena interpretacija zgodovine. Tudi jaz bi rad to verjel, samo vem že preveč, da bi zlahka kaj takega verjel. Osnovni način merjenja je mreža merilnih mest v morjih. Tam so ugotovili da se res dogaja. Če pomislim še kaj so govorili predniki in kar sem sam doživel, je najmanj kar lahko rečemo, da nas vreme ne mara več. Da zime izginjajo, se stanje samo stopnjuje že od 1970 naprej. Gotovo bo še kakšna huda zima, samo to ni dokaz za nič, saj se bo voda v morjih intenzivno ohlajala zaradi taljenja snega. Občasno se bo tok vode združil na tak način, da bo povzročil zelo hud mraz in veliko padavin. Spoštovani Aarhon vaše trditve bi prosil, da podkrepite na tak način, da vam bom lahko verjel. Obstaja res določena verjetnost lažnih podatkov, vendar podatki sedaj prihajajo od mreže nepovezanih ljudi in še zdaleč ne samo od ene organizacije.
    Lp


    Pogled v globalno segrevanje

    Prispeval/a: Aarhon dne sreda, 6. junij 2007 @ 09:15 CEST
    Hmm. Res ne vem od kod izvira podatek, da nam grozi lakota. Dejstvo je namreč da se poljedelske površine zaradi nerentabilnosti opuščajo. Tako se (vsaj v Evropi in tudi v Sloveniji) po drugi sv. vojni površine gozdov dejansko povečujejo. Le en primer: Po opustitvi proizvodnje sladkorja imajo v okolici Ormoža velike dileme kaj saditi. Če bi nam v resnici grozila lakota, bi pač posadili pšenico pšenico in kruh je tu.
    Tudi jaz imam v spominu kako zelo visok je bil sneg v moji mladosti. Pred časom pa sem naletel na črno-belo fotografijo, ko sem se takrat sankal. Ne boste verjeli - sneg ni bil prav nič višji kot se nam zgodi danes, le jaz sem bil prav majhen in ni čudno da mi je bil sneg do prsi.
    Glede globalne temperature je pa tako, da jo ljudje merimo količkaj redno nekje od leta 1880. V tem obdobju iz meritev izhaja da bi se lahko segrela za nekje 0,6 stC plus minus 0,2 stC. To je manj kot pa je ocena napake za povprečno globalno temperaturo, katero za obdobje 1880-2004 ugotavljamo 13,9 C +- 0,7 C. Nič kaj zelo katastrofalnega ne moremo zaključiti iz teh dejanskih podatkov. Ko govorimo o meritvah se moramo tudi zavedati, da so te precej težavne. Sedem desetin zemlje pokriva morje in zgodovinski podatki so se v največi meri zbirali tako da so mornarji v morje vrgli vedro in potem na krovu vanj potunkali termometer. Tako meritve izhajajo predvsem iz glavnih morskih poti in so znanstveno gledano narejene bolj po vaško. Itd.
    Od kod torej izhajajo te visoke številke o pričakovanem segrevanju? Nujno se moramo znova in znova zavedati, da so to samo računalniške špekulacije in programi, v katerih so programerji vključili nešteto predpostavk in ugibanj za katera niso imeli na voljo nikakršnih podatkov. Če bi bilo res tako preprosto, potem bi imeli natančne vremenske napovedi za kaj več kot 2 dni, pa vemo da jih nimamo. Že iz tega je več kot očitno, da je vsako napovedovanje nekih vročinskih katastrof lahko le navadno fantaziranje.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,51 seconds