Iz Greenpeacove študije univerze v Greenwichu je razvidno, da jedrska energija ni primerna za zaustavitev podnebnih sprememb. Če bi jedrska energija dejansko prispevala k zmanjšanju toplogrednih emisij, bi bilo potrebno zgraditi najmanj tisoč novih jedrskih elektrarn.

Proti temu načrtu pričajo tudi popolnoma nerealistični stroški povezani z gradnjo, je izračunal Massachusetts Institute of  Technology MIT. „Drug razog, ki govori proti jedrski energiji, je nerešeno vprašanje o končnem skladiščenju jedrskih odpadkov, pravi energijski izvedenec Greenpeaca v Avstriji, Jurrien Westerhof. Oskrba z energijo doprinese globalno le eno tretjino CO2-emisij.

Trenutno je delujočih 440 jedrskih reaktorjev. Leta 2002 so bili štirje več. Poročilo ugotavlja, da bi bile jedrske elektrarne zelo drage in na energijskem trgu ne bi imele nobene možnosti. Finska jedrska elektrarna Olkiluto, ki jo trenutno gradijo, je imela po 16 mesecih polletno zakasnitev. Gradnja jedrske elektrarne traja v povprečju okoli 10 let. Pri tem načrtovalna faza ni vključena.

Od 90-ih let naprej jedrska industrija obupano išče naročila za gradnjo in zavoljo podnebnih sprememb upajo sedaj, da so našli nov argument za izrabo jedrske energije, meni Westerhof. Ampak dejanski krivci podnebnih sprememb ni oskrbovanje z elektriko, ampak je krivec promet in sečnja deževnih gozdov. Jedrska energija je samo navidezna rešitev in to za napačen problem.

Energijskih virov ne primanjkuje, kajti vsak dan pade na Zemljo več energije, kot je lahko 6 milijard ljudi porabi v 27 letih. Samo vetrna energija v Severnem morju lahko ustvari 2x več energije, kot jo lahko porabijo sosednje države. Vlaganje v obnovljive vire energij se bolj izplača, ker gradnja vetrnih elektrarn poteka hitreje.

Greenpeacova študija je pokazala, da lahko v naslednjih 15 leti obnovljivi vire energij držijo korak z višje subvencioniranokonvencionalno energijsko produkcijo. Jedrske elektrarne ne bodo nikoli zmožne zagotoviti varno oskrbo, ker primarna snov uran nikakor ne zadostuje za proizvodnjo, ki bi nadomestila vsa fosilna goriva, kot so nafta, premog in plin.