Znotraj Triglavskega narodnega parka, v katerem okoljevarstveniki nasprotujejo veliki večini človeških aktivnosti, že desetletja skrito očem deluje hidroelektrarna. Locirana je v enem najbolj znanih delov parka, saj za vir energije izkorišča slap Savico. "HE Savica je testni primer, kako se lahko v osrčju parka zgradi elektrarna, ki je komaj opazna," meni Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn, ki si želi, da bi država in tudi okoljevarstveniki bolj podpirali tovrstne projekte za zeleno energijo.

Papler, ki je v Gorenjskih elektrarnah vodja službe za investicije in razvoj, je v okviru posveta objezerskih krajev, ki je pretekli vikend potekal v Bohinju, mnoge presenetil z dejstvom, da slap Savica ni le navdih Francetu Prešernu in turistična znamenitost, ampak predstavlja tudi zelo izkoriščen energetski potencial.

Tam je namreč že leta 1916 nastala stara vojaška elektrarna, ki je takrat oskrbovala soško fronto in zaledje prve svetovne vojne. Med obema vojnama pa je skrbela za razvoj gospodarstva in turizma na območju Bohinja. Leta 1947 so začeli na območju stare elektrarne graditi novo hidroelektrarno, na osnovi katere so nastali za tisti čas ključni projekti za razvoj domače industrije in prve domače opreme za elektrarne.

Tako se je v času Informbiroja prav na Savici rodila prva elektrarna po vojni. Elektrarna, ki leži v središču zaščitenega naravnega območja je v sedanjem času, ko je velik poudarek na obnovljivih virih energije, pomembna zlasti zato, ker daje ekološko najčistejšo energijo, t.i. zeleno elektriko. Glede na specifičnost lokacije pa lahko samostojno napaja potrošnike v Bohinju in okolici.

V svoji zgodovini je elektrarna na Savici proizvedla eno terawatno uro električne energije, ki pomeni prihranek 1,2 milijona ton, oziroma 600.000 vagonov premoga. Če bi te vagone postavili enega za drugim, bi sestavili vlakovno kompozicijo dolgo kar 900 kilometrov, torej od Bohinja do Stockholma. Poleg tega je HE Savica okolju prihranila 850.000 kiloton ogljikovega dioksida.

"Takšen je prihranek te elektrarne našemu okolju in je njen doprinos k boju proti podnebnim spremembam," je pojasnil Papler. Takšen prispevek HE Savice pa bo po Paplerjevem mnenju potrebno naprej negovati in razvijati. Zlasti tako, da država čim prej spozna pomen te energije. Papler je prepričan, da bi morala država dati več spodbud in povzročati manj zapletov pri pridobivanju soglasij za tovrstne projekte.

Vir: umanotera.org/etc