Pogovor z dr. Denisom Stajnkom, predavateljem na mariborski Fakulteti za kmetijstvo, o aktualnih temah v kmetijstvu, alternativnih virih goriv in o gradnji hidroelektrarn na reki Muri:

Kako ocenjujete trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu?

Trenutno stanje v kmetijstvo je verjetno slabše, kot je bilo pred osamosvojitvijo, vsaj za večino. Drugo so posamezniki, ki uspešno krmarijo v tržnem sistemu in uspešno pridobivajo subvencije. Le-te pa so omejene glede na velikost kmetij in po eni strani zavirajo širjenje.

Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi se približali bolj razvitim deželam?

Potrebnih bi bilo več ukrepov, eni so iz agrarne politike, drugi pa so vezani na trg in trgovce. Prvo se že izvaja v skladu z evropsko politiko, a smo mi k temu pristopili bistveno kasneje in ne moremo tako hitro dohiteti. Drug problem pa vidim v tem, da proizvajalci pri nas niso povezani in napram trgovcem nastopajo popolnoma stihijsko.

Kakšne ukrepe bi morala sprejeti država?

Država je tu v nehvaležni vlogi, oziroma sploh ne ve, kaj bi rada. Ekonomsko država v kmetijstvu vidi le tistih 5 odstotkov bruto družbenega proizvoda, kar je zanemarljivo in tega ne bi rabila. Ne vidi pa tega, da morajo kmetje skrbeti za izgled Slovenije. Predvidoma leta 2014 pa naj bi Slovenija ukinila subvencije, kar bo verjetno pomenilo konec malih kmetij, saj te ne bodo rentabilne.

To je seveda ugibanje, menim pa, da subvencij popolnoma ne bodo ukinili, ampak bodo preoblikovane. V nasprotnem primeru se bo res zgodilo, da bo ogromno malih kmetij propadlo, česar pa si ne moremo privoščiti, saj zaraščena pokrajina ni privlačna za turiste. Čedalje večje težave pa bodo predstavljale tudi vremenske razmere kot posledica klimatskih sprememb.

Običajno naša vlada skuša z gasilskimi ukrepi kmetom vrniti delež izpadlega dohodka v obliki nekih pomoči, na primer za točo ali sušo. To pa ni rešitev. Država bi morala razmišljati, kje bodo akumulacije, kakšen način namakanja bomo imeli, oziroma kaj bomo sploh pridelovali, klasične obdelave tal pa bodo čedalje manj primerne.

Kakšno mnenje imate o raznih alternativnih virih goriv, ki so čedalje bolj aktualni?

O tem se ogromno govori. Eni bi na kmetijskih površinah radi pridelovali energijo, na te iste površine pa se ozirajo tudi kemijske industrije, ki bi pridelovali poceni kemikalije. Kmetijski sektor pa se še ne zaveda, kaj se bo v tem primeru zgodilo z hrano, ki se bo na ta račun podražila, izgubila pa bi tudi živinoreja.

V začetku leta je družba Nafta Lendava napovedala izgradnjo ene od največjih tovarn za proizvodnjo biodizla v Srednji Evropi, kaj menite o tem?

V Sloveniji smo trenutno zmožni pridelati največ 3500 hektarjev oljne ogrščice, kar bi dalo 6500 ton pridelka. Oni pa načrtujejo kapaciteto minimalno 60 tisoč ton oljne ogrščice. Kmetje nimajo zagotovil, da bodo pridelek potem lahko dejansko tudi prodali. V najslabšem primeru se lahko zgodi, da zainteresirajo lokalne kmete, nato pa začnejo uvažati iz vzhodnih držav, ker se bo cenovno bolj izplačalo. Zavedati se moramo, da je proizvodnja biodizla po današnjih cenah tako rekoč nerentabilna.

Velike načrte pa imajo tudi v Ormožu, kjer naj bi po prestrukturiranju tovarne sladkorja proizvajali bioetanol, večinoma iz koruze in pšenice. Slovenija enostavno nima dovolj površin, da bi zadovoljila oboje. Odkupne cene žit bodo verjetno višje, kar pa se bo poznalo na živinoreji, ki bo upadala. Pridelovalci sladkorne pese se ne bi radi odpovedali ekonomsko najdonosnejši poljščini v EU in bi želeli, da bi iz nje proizvajali bioetanol.

Sladkorna zgodba je že končana in zapečatena. Tehnologija proizvodnje bioetanola iz sladkorne pese ni tako uspešna kot iz žit, najbolj primerna poljščina za to pa je sladkorni trs, ki pa pri nas ne uspeva.

Dotakniva se še simbola Prekmurja – reke Mure. Podpirate gradnjo hidroelektrarn ali ne?

Slovenci smo en najbolj potratnih narodov z energijo v Evropi. Začeti bi morali trajnostno varčevati z energijo in potem bi še zdajšnje elektrarne bile preveč. Mislim, da bi bilo škoda, da bi Muro v tem trenutku zagradili v korita. Nekaj lokalnih veljakov, ki bi želeli imeti višjo podtalnico, ni dovolj za takšno poseganje v naravo.

Več: www.dobrojutro.net/?stran=nov ice&tip=3&id=8520