Suše so vse pogostejše
Zaradi najhujše suše v zadnjih sto letih so znameniti Viktorijini slapovi skoraj presahnili. So krive podnebne spremembe ali le običajna suša?

Desetletja so Viktorijini slapovi, kjer reka Zambezi pade 100 metrov globoko, privabljali milijone turistov v Zimbabve in Zambijo, najhujša suša v zadnjih 100 letih pa je slapove skoraj popolnoma presušila.

V času sušne sezone so slapovi običajno manjši, a tako majhnih, kot so letos, jih še niso videli. "Takšne jih vidimo prvič," je dejal Dominic Nyambe, prodajalec spominkov v Livingstonu na zambijski strani meje. Kot je dejal, jih to močno prizadene, saj prihaja manj turistov. Ljudje na spletu namreč vidijo, kakšno je stanje.

Široka koalicija deležnikov poziva Evropsko komisijo naj zaostritev 2030 podnebnih ciljev EU obravnava kot prioriteto
Široka koalicija podjetij, sindikatov, lokalnih in regionalnih oblasti ter nevladnih organizacij Evropsko komisijo je pozvala, naj pospeši napore za takojšnje podnebno ukrepanje EU. V skupni izjavi so člani t.i. Koalicije za višjo ambicijo (Coalition for Higher Ambition) Komisijo pozvali, naj ne odlaša in predlog za povišanje EU 2030 podnebnega cilja na vsaj 55 % predstavi v prvih 100 dneh od nastopa mandata. 

Izjava je bila objavljena pred predstavitvijo predloga za Evropski zeleni dogovor, ki je bila 11. decembra. Iz dogovora je namreč razvidno, da Komisija načrtuje predstavitev predloga za povišanje EU ciljev šele oktobra 2020, kar pa bi bilo prepozno za pravočasni dogovor držav članic o novem cilju do roka, ki nam ga nalaga Pariški sporazum. V skladu s Pariškim sporazumom morajo vse države svoje predloge za povišanje ciljev predstaviti do naslednjega podnebnega vrha, ki bo konec leta 2020 v Glasgowu.

Prelomno znanstveno odkritje
Na vzhodu Antarktike, pod Denmanovim ledenikom, so odkrili najglobljo točko celinske Zemlje. Gre za z ledom napolnjen kanjon, ki sega kar 3,5 kilometra pod gladino morja. Samo najgloblji oceanski jarki segajo globlje.

Za primerjavo: za najnižjo depresijo na Zemlji velja obala Mrtvega morja, ki leži na -413 metrih nadmorske višine. Za najnižjo točko površja Zemljine skorje pa Marianski jarek, ki sega 11 kilometrov pod morsko površino.

Oceani izgubljajo kisik, znanstveniki svarijo pred posledicami za milijone ljudi

Znanstveniki svarijo: Nujni so takojšnji in občutni ukrepi
Oceani izgubljajo kisik zaradi podnebnih sprememb, kar bo imelo hude posledice za morsko življenje, obalne skupnosti in ribištvo, ugotavlja poročilo, objavljeno v soboto na ZN-ovi konferenci o podnebnih spremembah v Madridu.

Poročilo z naslovom Deoksigenizacija oceanov: Problem vseh ugotavlja, da se površine vode z nizko koncentracijo kisika širijo, poroča nemški portal Deutsche Welle.

Priročnik za organizacijo izmenjav oblačil in še zadnja izmenjava Tekstilnica
Ekologi brez meja so ob koncu Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki je v ospredje med drugimi postavil ponovno uporabo in problematiko tekstilnih odpadkov, izdali praktičen Priročnik za organizacijo izmenjav rabljenih oblačil, popularna redna mesečna izmenjava oblačil v Ljubljani Tekstilnica pa s koncem leta zapira svoja vrata.

Na 90 izmenjavah, ki jih je obiskalo 4200 obiskovalcev, so pred odlaganjem in sežiganjem rešili 6 ton oblačil. Po sedmih letih rednih mesečnih dogodkov bi radi to dobro prakso ponovne uporabe oblačil prepustili drugim organizatorjem po vsej Sloveniji, predvsem pa k izmenjavam spodbudili vse državljane, sami pa se bodo problematike tekstila lotili z raziskavami dejanskega stanja in preko ozaveščevalnih aktivnosti poskusili prispevati k sistemskim rešitvam.

Ekologi brez meja ob pričetku Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov, ki izpostavlja prednosti ponovne uporabe, spodbujajo načelo “manj je več” in objavljajo lokacije Manj je več turneje po Sloveniji. 

Platformo Manj je več, ki so jo Ekologi vzpostavili pred dvema letoma, uporablja že več kot 15.000 posameznikov, ki iščejo informacije o popravilih, ponovni uporabi, izmenjavi in nakupovanju z lastno embalažo.

Več kot 11.000 znanstvenikov iz 153 držav, tudi Slovenije, se je podpisalo pod članek, objavljen v reviji Bioscience Magazine, v katerem svarijo pred podnebnimi izrednimi razmerami, ki bi lahko, kot so opozorili, prinesle nepredstavljivo trpljenje.

Medtem ko so ZDA začele uradni odstop od pariškega podnebnega sporazuma, je svetovna znanstvena javnost poslala svarilo politikom, ki ne storijo dovolj (ali nič) za zajezitev "prihajajoče katastrofe.

Tudi letos je v sklopu globalne čistilne akcije World Cleanup Day pod okriljem mreže Break Free From Plastic potekal popis blagovnih znamk odpadkov. Coca Cola, Nestlé in Pepsi ostajajo ‘zmagovalci’ na seznamu največjih onesnaževalcev. Tudi slovenski popis ne prinaša večjih sprememb med ‘vodilnimi podjetji’ v primerjavi z letom 2018.

Drugi popis blagovnih znamk je v 51 državah, tudi v Sloveniji, potekal 21. septembra. V 484 popisovalnih akcijah je bilo pregledanih več kot 470 tisoč kosov odpadkov. Za največje onesnaževalce so se že drugo leto zapored izkazale najbolj poznane blagovne znamke, ki se na plastično krizo večinoma odzivajo z napačnimi rešitvami. Med top deset so se tako uvrstila še podjetja Mondelēz International, Unilever, Mars, P&G, Colgate-Palmolive, Phillip Morris, in Perfetti Van Melle.

Zmanjševanje količin zavržene hrane tretji najbolj ključen ukrep za blaženje učinkov podnebnih sprememb
Ekologi brez meja opozarjajo na vpliv odmetavanja hrane na podnebne spremembe. Zadnje poročilo Mednarodnega foruma o podnebnih spremembah navaja, da odpadna hrana predstavlja desetino emisij toplogrednih plinov. Če bi bila odpadna hrana država, bi bila tako tretja največja povzročiteljica emisij.

Približno tretjino pridelane hrane zavržemo, s tem pa zavržemo tudi vse naravne in človeške vire, ki smo jih vložili v pridelavo, predelavo, prodajo in razdeljevanje. V Evropi je količina zavrženih virov kot posledica zavržene hrane enaka 261 milijonom tonam. Za ilustracijo - v ZDA se s hrano letno zavrže četrtina vse porabljene pitne vode oz. v Evropi trikratni volumen Ženevskega jezera.

Da je ključna vloga lokalnih skupnosti v prehodu v nizkoogljično družbo v Sloveniji prepoznana, je s svojo udeležbo na 4. nacionalni konferenci o trajnostnem upravljanju z viri skupnosti potrdilo več kot 80 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, izobraževalnih ustanov, podjetij in državne uprave.

»Blaženje podnebnih sprememb lokalnim skupnostim prinaša mnogotere priložnosti. Zmanjšanje pritiskov na okolje je pomembno, nič manj pa vključenost in povezanost ljudi ter priložnosti za lokalno ekonomijo«, so se strinjali udeleženci na konferenci Dovolj za vse: Lokalne skupnosti v času podnebnih sprememb, ki sta jo organizirala Umanotera in društvo Focus v okviru projekta LIFE CARE4CLIMATE. Udeleženci so spoznali tuje in domače dobre prakse s področij lokalne oskrbe s hrano, lokalne trajnostne mobilnosti in skupnostne oskrbe z obnovljivimi viri energije.

Ekologi brez meja so maja in junija v treh slovenskih krajih dnevno spremljali količine, pogostost in “pošiljatelje” oglasnih letakov, ki jih gospodinjstva prejemamo v poštne nabiralnike. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2,6 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 31 kg na leto.

Spremljanje so izvedli v treh gospodinjstvih s sedežem v občinah Ivančna Gorica, Laško in Mengeš. Samo v enem gospodinjstvu so v dveh poletnih mesecih in pol zbrali 223 kosov oziroma več kot 7 kg nenaslovljene oglasne pošte. Gospodinjstvo v občini Ivančna Gorica je denimo samo v enem dnevu prejelo skoraj pol kilograma oglasnih letakov. Med dnevi v tednu se je za daleč najbolj priljubljeno izbiro oglaševalcev izkazal ponedeljek, največ oglasnih sporočil pa gospodinjstva prejmejo med prvim in petim dnem v mesecu.

Zbiranje na grobovih naših bližnjih in svetloba sveč, ki na pokopališčih ustvari pridih spokojnosti in upanja. Z mislijo na preteklost si včasih težko predstavljamo prihodnost in kaj naša dejanja pomenijo za tiste, ki nam bodo sledili.

Spregledamo dejstvo, da vsak Slovenec povprečno letno prižge 8 sveč, kar pomeni 16 milijonov sveč na leto. Tako novembrske dni in obiske pokopališč ob dnevu mrtvih spremljajo dogorele nagrobne sveče, ki se nato kopičijo na smetiščih.

Zadruga Dobrote iz Dravograda je skupaj z Ekologi brez meja v letih 2013 do 2015 izvajala projekt Tekstilnica. Glavni cilj projekta je bilo ozaveščanje splošne javnosti o problematiki tekstila - od proizvodnje do potrošnje in ravnanja s tekstilnimi odpadki ter zbiranje, predelava in ponovna uporaba rabljenega tekstila.

Odzivi prebivalstva so bili odlični, saj so to očitno potrebovali. Zato se je mreža zabojnikov za tekstil hitro širila po skoraj vsej Sloveniji. Prav tako so vse bolj postale priljubljene izmenjave oblačil, ki so naredile velik premik v glavah ljudi. Od začetka je bilo evidentno, da imajo ljudje pomisleke glede nošenja oblačil iz druge roke, saj so to povezovali s pomanjkanjem in ne s pozitivnim učinkom na okolje. Z vztrajnostjo in dobro komunikacijo pa so se ti tabuji počasi izničili in tovrstni dogodki ter trgovine z oblačili iz druge roke so postale danes že trend.

Glede na rezultate cestnih testov, ki jih je naročila nizozemska vlada, tovornjaki, ki vozijo na utekočinjeni zemeljski plin (UZP), onesnažujejo zrak do petkrat bolj kot dizelski tovornjaki. Ti rezultati so v nasprotju s trditvami proizvajalcev tovornjakov, da imajo tovornjaki na plin za več kot 30 odstotkov nižje emisije dušikovega oksida (NOx).[1], [2]

Organizacija Transport & Environment (T&E), katere član je tudi društvo Focus, je danes objavila rezultate testiranj in pravi, da bi morale države EU ukiniti izjemno nizke davčne stopnje, ki v večini držav veljajo za fosilni plin v prometu, ter tako prenehati spodbujati uporabo umazanih tovornjakov na plin.

Izsledki nedavne raziskave mreže Transport & Environment (T&E), katere član je tudi društvo Focus, kažejo, da bi lahko nenadzorovan pojav avtomobilov brez voznikov povečal promet v evropskih mestih za 50-150 odstotkov, kar bi pomenilo celodnevne prometne konice.

Zaradi neregulirane »divje« rasti števila samovozečih avtomobilov - ki jo pričakujejo nekateri v avtomobilski industriji - bi se lahko do leta 2050 emisije CO2, ki jih povzročijo avtomobili, povečale za 40 odstotkov, s čimer bi bilo praktično nemogoče doseči evropske podnebne cilje.[1]

Anekdote skozi 60.000 kilometrov

»Medtem, ko poganjamo pedala koles na zadnjih kilometrih do prejemnikov paketne dostave brez izpušnih plinov, bomo po razdalji kmalu dvakrat obkrožili Zemljo.«

Kakšne so zgodbe “izza malih usod z velikim dosegom” smo povprašali kurirje mladega socialnega podjetja Kooperativa LMC ZELENA DOSTAVA, z.o.o., so.p. (http://lmc.si/), ki so v treh letih s kolesi dostavili 100.000 paketov in začetni “družbeni eksperiment” trajnostne mobilnosti pripeljali do priznanja Dobre prakse s strani Interreg Europe.

»VREME JE ŠE NAJMANJŠI PROBLEM«
Žgoče sonce, podivjan veter, neumorni dež, dolgotrajni sneg in plundra - so večni sovražniki kolesarjev. Skupaj s skavti lahko rečemo, da ni slabega vremena, je le slaba oprema in še ta precej drago stane. Navsezadnje je neugodno vreme slabo tudi za pakete, ker se zmočijo, dostavljanje je oteženo in upočasnjeno. Vendar je večina kurirjev kolesarjev po srcu in “vreme ne kljubuje toliko kot ljudje.”

Največje vabilo na podnebni štrajk
Mladi za podnebno pravičnost so danes s podporo organizacij Greenpeaca Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij in Umanotera, na Trgu republike v Ljubljani oblikovali velik napis “SOS” s pripisom “Pridite 27.9.”, s čimer so pozvali ljudi k čim večji udeležbi Podnebnega štrajka, ki bo potekal 27.9. ob 11:55 v več mestih v Sloveniji (zaenkrat v Ljubljani, Mariboru, Novem Mestu, Novi Gorici, Brežicah, Krškem, Velenju, Kopru, Ljutomeru, Ormožu).

Primož Turnšek, predstavnik Mladih za podnebno pravičnost je pojasnil, zakaj je nujno, da se povežemo in aktiviramo:
“Človeštvo je preseglo meje planeta, ki podpirajo civilizacijo, kot jo poznamo. S svojim nepremišljenimi praksami, kot so industrija, živinoreja, sprememba rabe tal, idr. uničujemo biološke kapacitete, ki podpirajo življenje na našem planetu. Zato je nujno, da se povežemo vsi člani družbe in skupaj začnemo iskati vzroke in rešitve za nastalo podnebno krizo. Podnebni štrajki so zajeli svet na pobudo mladih, a nadaljevati jih moramo vsi.”

21. septembra se bo ponovno odvila največja globalna čistilna akcija, ki je lani združila 18 milijonov ljudi iz več kot 150 držav, tudi iz Slovenije. 36-urni zeleni val, ki se bo širil od Nove Zelandije do Havajev, pa se bo kljub temu da vseslovenske čistilne akcije več ne bo, ustavil tudi v domovini rekorda po odstotku udeležencev čiščenj.

Sovpadanje akcije Očistimo svet (World Cleanup Day) s svetovnim dnem miru ni naključje. Za miren svet je potreben čist svet; tak, ki ne zlorablja naravnih virov, katerih primanjkljaj je vse pogosteje povod za konflikte in migracije. Zato namen tudi tokratne akcije ni le združujoče čiščenje, ampak opozarjanje na podnebno krizo ter nujnost smotrnega ravnanja z viri in odpadki. Po izvedbi treh uspešnih akcij Očistimo Slovenijo je to še vedno gonilo društva Ekologi brez meja, katerega vizija je svet brez odpadkov.

Misija nemogoče: Kako lahko proizvajalci avtomobilov dosežejo cilje zmanjšanja CO2 in se izognejo globam
Izšla je analiza mreže Transport & Environment, katere član je tudi društvo Focus z naslov »Misija nemogoče: Kako lahko proizvajalci avtomobilov dosežejo cilje zmanjšanje CO2 in se izognejo globam.« Analiza ugotavlja, da zakonodaja EU spodbuja rast cenovno dostopnih električnih vozil, povečanje prodaje električnih vozil, pa je najučinkovitejše strategija za zagotavljanja uskladitve s ciljem zmanjšanje CO2 iz novih vozil za leto 2021.

Stroški naložb potrebnih za doseganje podnebnih ciljev za avtomobile so pol manjši od glob, ki jih bodo proizvajalci avtomobilov primorani plačati v kolikor ne dosežejo potrebnega zmanjšanja emisij. Ena izmed glavnih ugotovitev analize je, da za nedavno povečanje emisij toplogrednih plinov novih vozil ni kriv upad prodaje dizelskih vozil, temveč povečanje prodaje športnih terenskih vozil iz 7 % leta 2009  na 36 % v letu 2018.

LUPA 2019 - 18. festival nevladnih organizacij

Zapisala Mojca Kirn,
Odgovarja Jurij Bavdaž vodja logistike 

MK: Festivala nevladnih organizacij LUPA, letos že 18. zapored v samem središču Ljubljane na Bregu, se je skupaj z društvom kROG9 na stojnici št. 29 udeležila tudi Kooperativa LMC z.o.o. - so.p. . Na stojnici je bilo za vaše tricikle in zadrugo kar veliko zanimanje. Kaj ste predstavili zainteresirani javnosti.

JB: Kooperativa LMC je predstavila svoj program Zelena dostava,  zainteresirani posamezniki pa so se lahko tudi popeljali z električnim triciklom ter zvedeli nekaj več o neprofitnem (socialnem) podjetništvu in zadrugah.

Danes me je šokirala novica, ki niti ni tako šokantna, ampak precej logična posledica našega kratkega obstoja na planetu Zemlja. Plastika zdaj že pada z neba! Očitno nam bo celo uspelo povečati količine plastike v morjih napram ribam še pred letom 2050. Bravo! Ampak, kaj pa naj naredimo?

Če poznate naš portal Manj je več, se vsaj tu pa tam pridružite vrsti ‘vrečkarjev in kozarčkarjev’, ki obiskujejo zero waste trgovine, in raje popravite, preden zavržete, ste na odlični poti. Lahko pa storite še nekaj! In to kar takoj!

Ekologi brez meja so po enem letu ozaveščevalne kampanje in raziskovalnega dela “potegnili črto” pod eno najbolj gorečih okoljskih tem zadnjega obdobja. S plastiko za enkratno uporabo so se ukvarjali od nastanka do razkroja, od proizvajalca do potrošnika in predelovalca. Nevladniki opozarjajo, da moramo pospešiti in v praksi udejaniti ambiciozne korake, če želimo ustaviti tempo, s katerim plastično onesnaževanje podžiga podnebno krizo.

Projekt Plastika naša vsakdanja, ki ga delno financira Ministrstvo za okolje in prostor, je v prvi fazi nagovoril potrošnike. Z ozaveščevalnimi grafičnimi in video vsebinami so prodrli v gospodinjstva, šole, javne ustanove in ljudi spodbudili, da plastiko za enkratno uporabo preženejo iz svojega vsakdana.

Prav ZDAJ lahko VI naredite največ, da neha Amazonski gozd goreti in se sekati

Amazonski tropski pragozd, pljuča sveta, gori! Gozd v katerem živi tri milijone živalskih in rastlinskih vrst, se spreminjajo v žerjavico. Dim se vali na tisoče kilometrov daleč, mesta so v dimu.

Ob pogledu na slike, posnetke se počutimo slabo, grozno. Kaj lahko mi drobni posamezniki naredimo? Nič? Gremo protestirat, zahtevamo naj prenehajo sekat, kurit, uničevat gozd?