Pandemija koronavirusa je pokazala številne pomanjkljivosti gospodarstva- tudi v ribiškem sektorju. Pri načrtovanju gospodarskega okrevanja je potrebno upoštevati, kako se bo EU spopadla z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom (NNN). Tovrstne aktivnosti ogrožajo naše že tako ogrožene in omejene ribje staleže. Vsak šesti proizvod, ki pristane na naših krožnikih, je ravno takšnega izvora. Čas je, da začnemo resno skrbeti za dobrobit in zdravje morij ter oceanov, ki so ključni za zanesljivo oskrbo s hrano.

Novo poročilo WWF-a razkriva da glavni akterji, vključno z državami članicami EU, ukrepov za upravljanje ribištva ne izvajajo učinkovito- pregledi aktivnosti plovil niso redni, sankcije pa šibke ali pa sploh ne obstajajo. To neposredno spodbuja netrajnostne ribiške prakse in lahko postavi temelje za organiziran kriminal ter korupcijo.  Jasnost, kako ribiški proizvodi dosežejo evropski trg, je ključnega pomena za doseganje trajnostnega modrega gospodarstva (Blue Economy).

» Kljub pravilom EU ilegalni ribiški proizvodi še naprej krožijo po evropskem trgu. V času, ko sta sodelovanje in enotnost pomembnejša kot kadarkoli prej, mora EU zagotoviti stabilnost in odpraviti nevarnosti, ki jih predstavlja netrajnostna trgovina z ribiškimi proizvodi,« je dejala dr. Antonia Leroy, vodja Urada za morsko politiko pri evropskem uradu WWF.  Čeprav je EU, ki je največji svetovni uvoznik ribiških proizvodov, vzpostavila zakonodajo ki obravnava netrajnostne proizvode, vključno z oblikovanjem skupne ribiške politike (SRP) in uredbo za zaustavitev nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, to ni popolnoma odpravilo prodora tovrstnih proizvodov na evropski trg. 

K prekomernemu ribolovu prispevajo tudi evropske ribiške flote v državah tretjega sveta. To poleg negativnih posledic za morsko življenje pomeni tudi zmanjšanje virov, ki so na voljo lokalnemu prebivalstvu. Z upadom lokalne industrije, vse večje negotovosti oskrbe s hrano, se ribiči pogosto odločajo za nezakonite prakse, mladi pa zapuščajo ribiške skupnosti.

Poleg tega nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov prispeva h kriminalnim dejavnostim kot sta trgovina z drogo in ljudmi. Pomanjkanje sledljivosti povečuje tveganje, da bo ribiški proizvod našel pot na evropski trg, potrošnik pa nevede podpira tovrstne dejavnosti. Zato je izredno pomembno vzpostaviti kvaliteten sistem sledljivosti, transparentnost pa mora postati norma na vseh ravneh.

» Razmere so resne in okrevanje moramo skrbno načrtovati. Zaščita življenja v morju je nujna in storiti moramo vse, da preprečimo nezakonite in netrajnostne ribiške aktivnosti. Vsi deležniki v dobavni verigi, od vlad do potrošnikov so odgovorni za obnovo in odpornost oceanov ter za življenja tistih, ki so odvisni od ribiških proizvodov kot njihovega glavnega in pogosto edinega vira hrane ter dohodka,« dodaja Danijel Kanski vodja morskega programa pri WWF Adria.

Poročilo „Seafood, sustainability, stability & security najdete TUKAJ.

O WWF
WWF je ena največjih in najbolj spoštovanih neodvisnih organizacij za varstvo narave, ki s skoraj petimi milijoni privržencev in globalnim omrežjem deluje v več kot sto državah. Poslanstvo WWF je ustaviti degradacijo Zemljinega naravnega okolja in graditi prihodnost, v kateri ljudje živijo v sožitju z naravo skozi ohranjanje svetovne biotske raznovrstnosti, zagotavljanjem trajnostne uporabe obnovljivih naravnih virov in spodbujanjem zmanjševanja onesnaževanja ter potratne porabe. Za več informacij od delu WWF v regiji obiščite: http://wwfadria.org/