Andreja Sušnik: "Prehodi iz ekstremne vročine v hlad in iz suše v močo še nikoli niso bili tako skokoviti"

"Tudi v preteklosti so se pojavljali zgodnje pomladi in sušna obdobja, a za veliko krajši čas in manj intenzivno, danes pa so prehodi iz ekstremne vročine v hlad in iz suše v močo skokoviti, kar kaže na tropski razvoj vremena," ugotavlja agrometeorologinja Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje.

Zavoljo neviht - ozračje se zadnje tri tedne ni umirilo niti za en dan - in visokih temperatur sadno drevje znova močno ogroža hrušev ožig, zaradi katerega so morali v najbolj kritičnem letu doslej (2003) požagati in uničiti na tisoče dreves, škode pa je bilo za več kot 250.000 evrov. Tokrat je najhuje na Gorenjskem, v okolici Polhovega Gradca in Maribora ter v Prekmurju.

IZJAVA ZA JAVNOST

V torek 12.06.2007 smo se na svoji 3 redni seji sestali člani upravnega odbora GORENJSKEGA EKOLOŠKEGA ZDRUŽENJA. Med drugim smo obravnavali preoblikovanje GEZ-a, zaradi naraščanja okoljskega kriminala, industrijskega onesnaževanja okolja v Sloveniji zaradi dobička ter po besedah vlade ugodnega gospodarskega razvoja ter v povezavi s tem, z ne delovanjem inšpekcijskih služb  v Grinpis- Slovenija ali Greenpeace– Slovenija ki bo deloval po načelih mednarodne okoljske organizacije Greenpeace. Predlog za preoblikovanje in imenu bomo podali na izrednem občnemu zboru članov GEZ-a v mesecu juliju 2007.

V kolikor bo preoblikovanje GEZ-a v Grinpis (Greenpeace) - Slovenija potrjeno bomo dali tudi v potrditev nov program dela ter statut organizacije.

World Without Oil (Svet brez nafte) je resničnostna igra, ki jo je osnovala korporacija za Public Broadcasting in ITVS. V spletni igri je že dosežen naftni vrh (peak-oil).

Prikazane so različne meritve kot fikcionalne cene plina, pomanjkanje goriv in preostali povzročitelji kaosa, trpljenje in ekonomski vpliv na posamezne države (v Ameriki), ki jih vsakodnevno posodobijo. Njhov namen je bil raziskati možne socialne in ekonomske izide ob pomanjkanju nafte, a pozabili niso niti na zabavo.

Globalno segrevanje bo v prid severnim predelom Zemlje, medtem ko bo revnejši jug deležen negativnih posledic, menijo strokovnjaki. Zaradi dviga globalne temperature se bo namreč kmetijstvo v severnih predelih sveta razširilo in bo na območjih, kot sta severna Sibirija in Kanada, lažje pridelovati hrano, so ugotovili prisotni na okolijski konferenci na Norveškem.

Prav tako naj bi v teh deželah vzcvetel obseg ribištva. Slaniki, tune in sardele naj bi se že selili v severnejše predele. Zaradi taljenja ledu pa se bo po napovedih že povečal tudi ladijski promet v severnih morjih.

Turisti namesto na jug na sever?

Na spletnih straneh Evropskega parlamenta je objavljen pogovor s Karl-Heinzem Florenzem, poročevalcem za novi začasni odbor o podnebnih spremembah.

V pogovoru med drugim poudarja, da mora EU določiti stroge ampak izvedljive cilje glede onesnaževanja okolja in pojasniti drugim mednarodnim onesnaževalcem, kaj je na področju podnebnih sprememb že storila in kaj še načrtuje. Člani odbora trenutno pripravljajo predloge o podnebni politiki Unije.

Info: http://www.europarl.europa.eu

Sean Poulter

Britanska vlada upa, da bo javnost spodbudila k opustitvi uživanja govejega mesa, da bi na ta način upočasnila podnebne spremembe. Sedaj preučuje skrivne načrte za izvedbo te namere.

V elektronski pošti, ki je ušla v javnost, je izražena naklonjenost okoljskim koristim množičnega prehoda na vegansko prehranjevanje – strogo obliko vegetarijanstva, ki zavrača tudi mleko, mlečne izdelke in ribe.

Iz Greenpeacove študije univerze v Greenwichu je razvidno, da jedrska energija ni primerna za zaustavitev podnebnih sprememb. Če bi jedrska energija dejansko prispevala k zmanjšanju toplogrednih emisij, bi bilo potrebno zgraditi najmanj tisoč novih jedrskih elektrarn.

Proti temu načrtu pričajo tudi popolnoma nerealistični stroški povezani z gradnjo, je izračunal Massachusetts Institute of  Technology MIT. „Drug razog, ki govori proti jedrski energiji, je nerešeno vprašanje o končnem skladiščenju jedrskih odpadkov, pravi energijski izvedenec Greenpeaca v Avstriji, Jurrien Westerhof. Oskrba z energijo doprinese globalno le eno tretjino CO2-emisij.

Grmeč zvok pretrga tišino na vrhu t.i. Samomorilskega klifa na Grenlandiji. A ne gre za nevihto. Domačinka pove: »tukaj nikoli ne grmi, a zvok poznam iz filmov. To je zvok zvok lomljenja ledu znotraj ledenih gora.«. Na vzhodnem delu Grenlandije se je izpod topečega-se ledu pojavil nov otok, ki ga je ameriški raziskovalec poimenoval kar Ogrevajoči otok, ko ga je odkril leta 2005.

Če se bo ledena odeja popolnoma stopila, se bo nivo morja dvignil za 7 metrov, voda pa bo poplavila mesta kot so New York in London, popolnoma pa bo potopila otoke, kot so Maldivi. Grenlandijo, največji otok na svetu, pokriva odeja iz ledu, s prostornino kar 2,6 milijona kubičnih kilometrov, kar predstavlja desetino sveže vode na zemlji.

Intel in Google sta se pridružila podjetjem in organizacijam Dell, EDS, the Environmental Protection Agency, HP, IBM, Lenovo, Microsoft, Pacific Gas and Electric, World Wildlife Fund in drugim pri najavi oblikovanja pobude Climate Savers Computing.

Cilj pobude je varčevanje z energijo in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov s pomočjo novih ambicioznih ukrepov za energijsko učinkovite računalnike in komponente. Člani bodo prav tako spodbujali uvedbo tovrstnih računalnikov in orodij za upravljanje napajanja.

Vir: www.agencijanet.si/

Dragi prijatelji, prosimo vas za podporo za razveljavitev sprejetega državnega lokacijskega načrta (DLN) za obalno hitro cesto Koper - Izola.

PREDSTAVITEV PROBLEMA

Člani civilne iniciative Gibanje za Izolo (CIGI) in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Območna enota Koper (KGZS OE Koper) - Odbor za zaščito kmetijskih zemljišč se že 4 leta (glej kronologijo) borimo najprej proti sprejemu in sedaj proti izvajanju škodljivega DLN-a, ki izredno grobo poseže v prostor, poruši 5 stanovanjskih hiš, uniči tretjino zaščitene kmetije in še cca 38 ha kmetijskih zemljišč ter del namakalnega sistema in to popolnoma brez potrebe, saj obstaja boljša rešitev.

Zato smo tako CIGI kot KGZS OE Koper februarja 2005 podali zahtevi za revizijo DLN-a, kjer smo podrobno navedli kršitve veljavnih predpisov (glej zahtevo za revizijo ).

Mojster -, prek Benjamina Crema (maj 2007)

Ko bo človeštvo spoznalo, kako resno je ekološko neravnovesje njihovega planetarnega doma, mora sprejeti ukrepe, ki so zelo potrebni za izboljšanje situacije. Če se ljudje ne bodo uspeli odzvali z zadostno rešitvijo, bodo krivi, da so planet prepustili počasnemu, toda neizbežnemu uničenju. Kakšna bo potem zapuščina, ki jo bodo zapustili svojim otrokom? Da to samouničenje ne bo zmagalo, morajo vsi delovati složno in se nujno čemu odreči. Posledica tega bo korenita sprememba v odnosu do neokrnjenosti planeta in do tega, kar ljudje danes smatrajo za svoje potrebe.

Nekaterim se ne bo lahko sprijazniti s potrebnimi spremembami, toda življenje na planetu je mogoče zagotoviti le s takšno spremembo. Življenjsko pomembna zaloga dreves na Zemlji je že sedaj zelo oplenjena. Izsekavanje gozdov povzroča vse večjo izgubo kisika in naraščanje količine ogljikovih plinov. Ta je sedaj na kritični ravni in zahteva takojšnje ukrepanje.

Barve Vatikana so tradicionalno bela in zlata, z novim projektom sončne energije pa bodo dodali še zeleno. Na strehi vatikanske dvorane Paula VI bodo postavili sončne kolektorje, ki bodo proizvajali dovolj elektrike in toplote za ogrevanje, hlajenje in razsvetljevanje celotne stavbe skozi celo leto. Ko bo projekt prihodnje leto dokončan, bo streho pokrivalo več kot 1000 sončnih kolektorjev v velikosti nogometnega igrišča.

Kar ne bo porabila sama stavba bodo spustili naprej v omrežje. In to je samo začetek. Kmalu bodo še drugod po Vatikanu namestili sončne kolektorje. Čeprav Vatikan ni podpisnik Kyotskega protokola, označuje takšna poteza velik korak v smeri zmanjševanja ekološkega odtisa. Morda pa nakazuje tudi spremembo v celostni politiki Vatikana.

Evropski okoljski urad (EEB), največja zveza okoljskih organizacij v Evropi, je slovenskemu ministru za okolje, Janezu Podobniku, poslal predloge in zahteve, katere bi bilo treba vključiti v program v času slovenskega predsedovanja Evropski uniji. EEB je predstavil nekaj horizontalnih področij, ki so bistveni za prihodnost Evrope.

To so politika podnebnih sprememb in energije, promet, varstvo biotske raznovrstnosti, kmetijstvo in gensko spremenjeni organizmi, prihodnost vzorcev porabe in proizvodnje ter morebitna institucionalna reforma. Poleg tega EEB zahteva korak naprej na področju industrijskih politik, onesnaževanja zaradi transporta, ukinitev živega srebra in varstvo voda.

Ob svetovnem dnevu oceanov so na Morski biološki postaji opozorili na številne negativne posledice človekovih posegov v morje. Vloga oceanov pri podnebnih spremembah je izjemno pomembna, zato so na biološki postaji predstavili tudi načine za izboljšanje razmer na tem področju, med katere sodi tudi pridobivanje znanja o morski biologiji, ki od zdaj poteka mednarodno.

Čeprav so oceani ključni dejavnik pri ohranjanju življenja na Zemlji, o njih ne vemo dovolj. O tem govori že to, da ta bogat in občutljiv ekosistem nenadzorovano uničujemo in neprizanesljivo črpamo njegova bogastva.

Znotraj Triglavskega narodnega parka, v katerem okoljevarstveniki nasprotujejo veliki večini človeških aktivnosti, že desetletja skrito očem deluje hidroelektrarna. Locirana je v enem najbolj znanih delov parka, saj za vir energije izkorišča slap Savico. "HE Savica je testni primer, kako se lahko v osrčju parka zgradi elektrarna, ki je komaj opazna," meni Drago Papler iz Gorenjskih elektrarn, ki si želi, da bi država in tudi okoljevarstveniki bolj podpirali tovrstne projekte za zeleno energijo.

Papler, ki je v Gorenjskih elektrarnah vodja službe za investicije in razvoj, je v okviru posveta objezerskih krajev, ki je pretekli vikend potekal v Bohinju, mnoge presenetil z dejstvom, da slap Savica ni le navdih Francetu Prešernu in turistična znamenitost, ampak predstavlja tudi zelo izkoriščen energetski potencial.

Novi izračuni so pokazali, da je proizvajanje elektrike in toplote z modernimi elektrarnami ugodnejše in podnebju prijaznejše kot proizvajanje energije z jedrskimi elektrarnami. »Jedrska energija ni niti slučajno brez CO2 emisij, kot le-to radi trdijo njeni zagovorniki.

Kajti pri pridobivanju urana se deloma sprostijo količine toplogrednih plinov, ki presegajo izpust deleža CO2 pri obnovljivih energijah, kot so vetrna, vodna energija ali bioplin. Ampak tudi elektrarne, ki delujejo na osnovi zemeljskega plina lahko držijo korak s CO2-bilanco jedrske energije«, je povedal nemški minister za okolje Sigmar Gabriel.

Mestna meteorološka služba v Hong Kongu je izdala študijo, po kateri naj bi zaradi segrevanja ozračja in urbanizacije, v tem mestu zima izginila v petdesetih letih."Po naših izračunih bo konec tega stoletja vsako leto manj kot en dan zares hladen, kar pomeni, da bo zimski čas praktično izginil," je pojasnil Lam Chiu-ying, vodja meteoroške službe.

Hladni dnevi so tisti, kjer temperatura pade pod dvanajst stopinj Celzija, Hong Kong pa leži v subtropskem pasu, kjer so zime hladne, sneg pa je prisoten le na vrhovih gora. Po meteoroloških podatkih je bilo med leti 1961 in 1990 vsako leto enaindvajset dni zimskih, vseeno pa se je ta številka do leta 2000 skoraj prepolovila.

Okoljevarstvene skupine so opozorile ameriške in avstralske vojaške sile, da vaje s podmornicami, kjer uporabljajo sonarje, škodujejo kitom, saj jih sonar lahko ogluši ter disorientira. "Zaradi sonarja lahko živali napačno precenijo globino, hitro dviganje pa ima lahko za posledico dekompresijsko bolezen, ki je lahko usodna," pojasnjuje Marsha Green iz inštituta Green Mammal.

Na vojaških vajah konec meseca bo sodelovalo več kot dvajset tisoč ameriških in osem tisoč avstralskih sil, vaja pa bo vključevala tudi 125 letal in 30 plovil."To je območje kljunastega kita in ta vrsta je izredno občutljiva na signale, podobne tistim, ki jih proizvaja sonar," je pojasnil vodja komiteja IWC, Arne Bjorge, ki je pojasnil, da se je v preteklosti že zgodilo, da so kiti zaradi sonarja zašli ter nasedli na obalo.

Z zanimivimi skeči, pesmimi in predstavami so malčki in učenci ekovrtcev in osnovnih šol včeraj dopoldan na mariborskem Glavnem trgu zaključili letošnji teden praznovanja ob dnevu okolja, ki ga je Zveza prijateljev mladine (ZPM) Maribor pripravila v sodelovanju z Zavodom za varstvo okolja.

Otroci so skupaj z ZPM pripravili tudi ustvarjalne delavnice in na njih predvsem starejše opozarjali na to, kako malo je treba narediti za življenje v zdravem okolju. Na stojnicah so šole in vrtci predstavljali svoje celoletno delo pri projektu ekošola oziroma vrtec kot način življenja.

Navkljub odločbi inšpektorata, da se prekinejo vsa dela in zapre novi most preko desnega kanala reke Rižane, se gradbena dela nadaljujejo.

Zato bomo : v ponedeljek 11.06.2007 ob 10:00 uri – obiskali LUKO KOPER - obisk je nujen zaradi posegov ob školjčni sipini in posledično zaradi sokrivde pri uničevanju življenskega okolja Scarites tericola in njegovega izumrtja v Sloveniji Luka koper portkoper@luka-kp.si

Vabimo tudi predsednika države g. Janeza Drnovška, da se spomni svoje obljube na školjčni sipini lani in obišče Luko Koper. Navkljub odločbi inšpektorata, da koprsko pristanišče prekine vsa dela ob školjčni sipini , se dela nadaljujejo. Zeleni Slovenije MO Koper 8. junija ob svetovnem dnevu oceanov.

Pozdravljamo odločitev Inšpektorata R. Slovenije , da je zaustavil nezakonito širjenje koprskega pristanišča proti Ankaranu brez vsake študije vpliva posega na okolje in zahtevamo:

V Godoviču je bila ustanovljena Slovenska solarna termalna tehnološka platforma, ki si bo prizadevala za razvoj dejavnih solarnih stavb. Razvoj stavb bo potekal na osnovi sočasnega razvoja dejavnih solarnih sistemov.

Glavni nalogi platforme sta opozarjanje državne uprave in drugih institucij na pomen obnovljivih virov energije ter posredovanje podatkov slovenskim družbam o smernicah razvoja na teh področjih po svetu. Platformo, v katero lahko poleg ustanoviteljev stopijo tudi nove družbe in institucije, bo vodil strateški svet. Imenovali so še posebno skupino, ki bo pripravila delovni program platforme in oblikovala razvojne projekte za svetovno konkurenčnost slovenske družbe na področju sončne energije.

Ob vse očitnejših podnebnih spremembah in opozorilih o nujnosti varovanja Zemlje je svet praznoval dan okolja. Letos je bil svetovni dan okolja v znamenju taljenja ledu, glavna tema pa "Taljenje ledu- vroča tema?". Učinki podnebnih sprememb na polarne ekosisteme in posledice taljenja ledu za ves planet so skrb vzbujajoče, saj bi lahko taljenje ledu prizadelo več sto milijonov ljudi.

Arktika in Antarktika se segrevata dvakrat hitreje od vsesplošnega povprečja, kar bo v tem stoletju pomenilo za od 1,5 do 5,8 stopinje Celzija višje temperature. Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo na Arktiki pred koncem stoletja led popolnoma izginil, kar bo ustvarilo izjemno težke razmere za preživetje polarnih medvedov. Problem predstavlja tudi morska gladina, ki se naglo dviguje, kar bo prizadelo na milijone ljudi, ki živijo ob morjih, nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da bo pred koncem stoletja na svetu kar 145 milijonov ljudi okolijskih beguncev.

V Veliki Britaniji nameravajo za vse blago v trgovinah uvesti posebne nalepke, ki bodo razkrivale, kolikšni so izpusti ogljikovega dioksida pri proizvodnji, transportu, uporabi oziroma uničenju posamičnega izdelka. Med prvimi se je k uporabi takšne nalepke zavezala trgovska veriga Tesco.

S projektom okoljskih nalepk, ki ga pripravljajo pri družbi Carbon Trust, želi država omogočiti sledljivost količine izpustov za posamične proizvode in tako njihovo zmanjšanje. V Veliki Britaniji izpusti ogljikovega dioksida dosežejo 648 milijonov ton na leto.