V Stockholmu se je začela enotedenska konferenca ob svetovnem tednu vode, posvečena vzdržni rabi vodnih virov v svetu, ki ga pestijo podnebne spremembe in mu grozi pomanjkanje vode, delno tudi zaradi uporabe vode za gojenje poljščin za biogoriva.

EU bo na srečanju, na katerem pričakujejo 2500 strokovnjakov, predstavila svoje dosežke pri upravljanju integriranih vodnih virov. Cilj unije je gospodarstvo, ki bi varčevalo z vodo in bi jo uporabljalo čim učinkoviteje, so sporočili v Bruslju.

Svetovni teden vode od leta 1991 poteka vsako leto in predstavlja pomemben prostor za izmenjavo mnenj med predstavniki zasebnega in javnega sektorja o izrabi vodnih virov po svetu in ukrepih za soočenje z izzivi, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Geslo tokratnega, 17. tedna vode, je Napredek in perspektive glede vode: prizadevanje za vzdržno rabo v svetu sprememb. Organizator srečanja, Stockholmski mednarodni institut za vodo, opozarja, da voda igra ključno vlogo pri globalnem segrevanju ozračja. Strokovnjaki bodo razpravljali tudi o biogorivih, ki naj bi človeštvu po eni strani pomagala prebroditi krizo zaradi grožnje s pomanjkanjem nafte in zmanjšala izpuste toplogrednih plinov, po drugi pa je za njihovo proizvodnjo potrebna velika količina vode.

Voditelji EU so se marca na vrhu v Bruslju zavezali k strogim ciljem na področju okolja in boja proti podnebnim spremembam. Skladno z dogovorom naj bi obnovljivi viri energije do leta 2020 v energetski porabi EU predstavljali najmanj 20 odstotkov, delež biogoriv v celotni porabi bencina in dizla za prevoz v EU pa mora do leta 2020 znašati vsaj deset odstotkov. Poleg tega pa so države podprle predlog glede zmanjšanja toplogrednih plinov v EU za vsaj 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

v Stockholmu bodo do prihodnje nedelje razpravljali tudi o zdravstvenih vidikih onesnaženja vode in o slabih sanitarnih razmerah v državah v razvoju. Organizatorji srečanja na ta problem opozarjajo s sloganom Pohitite, 2,6 milijarde ljudi čaka v vrsti za stranišče! Ob tem pojasnjujejo, da samo zaradi diareje, ki je posledica slabih higienskih razmer, v svetu vsako leto umre več kot dva milijona otrok.

Ena od tem letošnjega svetovnega tedna vode bodo tudi vlaganja v vodni sektor ter sodelovanje pri upravljanju z vodami med sosednjimi državami. V EU od leta 2000 velja okvirna direktiva o vodah, katere cilj je do leta 2015 doseči dobro kakovost vseh voda v povezavi, države članice pa morajo do konca leta 2009 sprejeti načrte upravljanja povodij.

Marca objavljeno poročilo o učinkovitosti članic EU pri izvajanju okvirne direktive kaže na napredek, a tudi na številne pomanjkljivosti, predvsem pa na zelo različno stanje po posameznih državah. Slovenijo je poročilo uvrstilo v zgornjo, boljšo polovico držav.

Evropska komisija je v luči vse večjega števila suš in s tem povezanih visokih stroškov sredi julija predstavila tudi zeleno knjigo o sušah in omejenosti vodnih virov, s katero želi spodbuditi javno razpravo. Za reševanje enega ključnih problemov, ki jih prinašajo podnebne spremembe, komisija ponuja več možnosti, ključna pa se nanaša na pravo ceno vode.

Po prepričanju Bruslja bi moral vsakdo plačati za uporabo vode, ne glede na to, kje jo dobi, saj je delež odpadnih voda po nekaterih ocenah vsaj 20-odstoten, po drugih pa celo 40-odstoten. Komisija poudarja tudi, da bodo potrebne precejšnje spremembe v oskrbi z vodo ter v načinih njene porabe. Na širši ravni varčevanja z vodo pa izpostavlja primerno porazdelitev porabe vode med gospodarske sektorje.

Unija je v okviru šestega okvirnega programa za raziskave in tehnološki razvoj v obdobju med letoma 2002 in 2006 namenila tudi sredstva za projekte glede upravljanja vodnih virov v državah v razvoju. Pri številnih od teh projektov v skupni vrednosti več kot 130 milijonov evrov, evropske organizacije sodelujejo z organizacijami iz Afrike, Sredozemlja, Latinske Amerike in Azije in na ta način med drugim tudi predlagajo ukrepe za zmanjšanje revščine.

Vir: dnevnik.si