Šentjurčani se bodo pridružili 29 slovenskim občinam, ki so na pobudo Inštituta za trajnostni razvoj svoja kmetijska zemljišča razglasile za območja brez gensko spremenjenih organizmov (GSO). Bistvo takšne odločitve je, da upravljavci ali lastniki zemljišč ne smejo gojiti GSO v določeni občini, dolgoročni cilj pa je razširitev prepovedi na celotno državo.

Med večjimi občinami so se družini brez GSO doslej pridružili Maribor, Koper, Domžale, Krško, Brežice in Žalec, med njimi najdemo tudi znane kraje, kot so Zreče, Rogaška Slatina, Radovljica, Tolmin, Bovec, Cerknica, Moravče, Trzin, Zagorje, Metlika, Prevalje, Polzela in Dobrna. V Šentjurju je 1,7 odstotka vseh slovenskih kmetijskih zemljišč, kmetje obdelujejo več kakor 8100 hektarov zemlje, v občini je registriranih 56 ekoloških kmetij.

Šentjurčani hočejo svoje naravno okolje ohraniti čim bolj avtohtono in raznovrstno ter preprečevati neželene učinke, tako okoljske kot zdravstvene in socialno-ekonomske. Preprečevanje gojenja GSO je le eden od ukrepov na poti do želenega cilja. Vseslovenska kampanja se je sicer začela aprila ob dnevu Zemlje, v Evropi pa je »gensko očiščenih občin« v 170 regijah že več kot 4500.

Povečevanju ekološkega kmetovanja (vlada je novembra 2005 sprejela akcijski načrt ekološkega kmetijstva do leta 2015) je naklonjena tudi večina Evropejcev, v naši državi pa gensko spremenjeno hrano odklanja 85 odstotkov prebivalcev. Škodljive posledice pridelovanja hrane z GSO namreč utegnejo povzročiti tolikšno škodo, da bi bila poleg ekološkega kmetovanja dolgoročno onemogočena celo normalna pridelava hrane.

Vir: umanotera.org/etc