Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.
Ta prekomerna proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebej zaradi požiganja tropskih gozdov. Poleg tega živali proizvajajo energijo z oksidacijo ogljikovih vezi, kar vodi do sproščanja ogljikovega dioksida (CO2) in vode. 21 odstotkov celotne emisije CO2, ki jo povzroča človeštvo, na ta način izhaja iz živali, ki jih jemo. In to ima katastrofalne globalne posledice.
Britanski fizik Alan Calverd piše v Svetu fizike: »Za zmanjšanje količine toplogrednega plina CO2 v atmosferi ni potrebno zmanjšati porabe kurilnega olja in plina, pač pa bi moralo človeštvo spremeniti svoje prehranjevalne navade. Če bi bili vsi ljudje vegetarijanci, bi bilo globalno segrevanje mogoče nadzorovati.«
Vzreja goveda in ovc za pridelavo mesa povzroča tudi četrtino vseh emisij metana na Zemlji, kajti zaradi živinoreje letno nastane 115 milijonov ton plina metana. Ena ovca proizvede 7 kilogramov metana na leto, eno govedo pa celo 114 kilogramov. Metan je 21-krat močneje delujoč toplogredni plin kot CO2.
Vodja Wuppertalskega Instituta za klimo, okolje in energijo, Ernst U.v. Weizsäcker, je ugotovil: »Prispevek živinoreje k učinku tople grede je podobno velik kot prispevek celotnega avtomobilskega prometa, če štejemo tudi iztrebljanje gozdov zaradi govedoreje in pridelave hrane za živali …
Spreminjanje savane v puščavo, erozija hribovitih predelov, prekomerna poraba vode za rejo govedi, ogromna poraba energije za vzrejo živine so nadaljnji razlogi za veliko škodo, ki jo povzročamo okolju z vsakim pridelanim kilogramom govejega mesa.«
Pred kratkim objavljena študija Organizacije za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) je privedla do zaključka, da živinoreja v svetovnem merilu proizvede več toplogrednih plinov kot ves svetovni transport. Predvsem gnojila (hlevski gnoj in gnojnica) s svojo energetsko potratno proizvodnjo povzročajo nastanek 65 odstotkov od človeka povzročenih dušikovih oksidov. »In ti prispevajo 296-krat več k segrevanju zemeljske atmosfere kot ogljikov dioksid,« je sporočila FAO.
»Živinoreja je ena od panog, ki so najbolj odgovorne za današnje okoljevarstvene probleme. Nemudoma moramo nekaj storiti v pomoč okolju,« pravi strokovnjak FAO, Henning Steinfeld. Živinoreja danes obremenjuje že 30 odstotkov kopenske zemeljske površine. Soodgovorna je tudi za onesnaženje zemlje in vode. (Vir: WELT, 1.12.2006)
Preiskovalna komisija nemškega parlamenta – Komisija za zaščito zemeljske atmosfere je že pred nekaj leti ugotovila: »Z zmanjšanjem porabe mesa na za zdravje priporočljiv nivo, bi se lahko izognili najmanj eni četrtini emisij, ki vplivajo na ozračje. Prehod na bolj rastlinsko prehrano ponuja daleč največjo možnost zmanjšanja emisij (do 100 milijonov ton CO2 ekvivalentov) v prehranjevalnem sistemu.
Poleg tega bi se gospodarska škoda zaradi z nezdravo prehrano pogojenih bolezni (25 milijard EUR/leto) znatno znižala. Prehranske komponente z vsebnostjo mesa (npr. polpete iz mletega mesa) povzročijo 13-krat več CO2 ekvivalentov kot brezmesne komponente (npr. zelenjavne polpete).
Aktivno varstvo okolja = postati vegetarijanec!
Izumiranje gozdov: Amonijak dandanes velja za glavnega krivca izumiranja gozdov. Okroglih 85 % ga nastane z emisijami živinoreje, na primer zaradi polivanja gnojnice po travnikih in poljih. Preiskovalna komisija nemškega parlamenta je na temo zaščite zemljine atmosfere leta 1992 prišla do zaključka, da lahko emisijo amonijaka v 90% pripišemo kmetijstvu, od tega 80% živinoreji.
Deževni gozd: 90% uničenja tropskih deževnih gozdov je posledica masovne živinoreje. Vsaki dve sekundi se uniči površina gozda v velikosti nogometnega igrišča – večinoma zaradi pridobitve novih pašnih površin.
Erozija tal: Proizvodnja mesa in mleka je kriva za 85% erozije tal – to je 24 milijard ton letno.
Energija: Več kot tretjina surovin in fosilnih goriv se v ZDA porabi za rejo živine za prehrano ljudi.
Vegetarijanstvo za izkoreninjenje lakote na svetu
Kljub temu da smo na svetu v lanski sezoni pridelali 1,57 milijard ton žita, preko 852 milijonov ljudi strada. Pri 6,6 milijardah prebivalstva na svetu naj bi bilo vsakemu prebivalcu dnevno na razpolago 652 gramov žita.
Toda 49% letne pridelave žita in 90% letne pridelave soje služi za hrano dvajsetim milijardam »koristnih živali«. 80 odstotkov kmetijskih površin na svetu se uporablja za potrebe živinoreje. Revne dežele so zaradi prezadolžitve deloma prisiljene prodajati visokokvalitetno, za človeško prehrano potrebno rastlinsko hrano kot krmila za živino. 60% krme za potrebe živinoreje je uvožene iz dežel v razvoju.
Če bi človeštvo živelo vegetarijansko, nihče ne bi stradal!
Za proizvodnjo 1 kg mesa je potrebno 7–16 kg žita ali soje. Pri »preoblikovanju« žita v meso se s tem umetnim podaljševanjem prehranjevalne verige izgubi 90% beljakovin, 99% ogljikovih hidratov in 100% vlaknin. Mesojedstvo je torej najbolj učinkovit način uničevanja razpoložljive hrane. Na površini, potrebni za pridelavo 1 kg mesa, bi lahko v istem času pridelali 200 kg paradižnika ali 160 kg krompirja.
Zaradi lakote vsak dan na svetu umre 40.000 otrok. Množična reja živali v zahodnem svetu je eden izmed glavnih krivcev za lakoto v tretjem svetu.
Vegetarijanstvo proti pomanjkanju vode
Tretjina svetovnega prebivalstva trpi zaradi pomanjkanja vode. Do tega zaključka je prišla doslej najobsežnejša študija 700 znanstvenikov na temo oskrbe s sladko vodo (Comprehensive Assessment of Water Management in Agriculture). Kot najučinkovitejšo metodo, kako prihraniti pri porabi vode, so znanstveniki navedli odrekanje mesu. Kajti za pridelavo enega kilograma žita je potrebnih 2000 litrov vode, za pridelavo kilograma mesa pa petkrat toliko.
50 odstotkov onesnaženja vode v Evropi je povzročenih z masovno živinorejo. Nitrati s kmetijskih površin so dandanes prodrli že tako globoko v podtalnico, da nekatere mineralne vode ne izpolnjujejo več pogojev za pitno vodo. V ZDA je delež onesnaženja vode zaradi kmetijstva večji kot delež vseh držav in industrij skupaj.
Vegetarijanci so bolj zdravi
Strokovnjaki dandanes ne dvomijo več, da je z brezmesno, vegetarijansko prehrano zagotovljeno optimalno pokrivanje prehranskih potreb človeka. Uživanje mesa, mesnih izdelkov in rib je rizični faktor za mnoge bolezni:
Meso omogoča nastanek diabetesa: Visok vnos nasičenih maščobnih kislin lahko pripelje do odpornosti na inzulin in omogoči nastanek sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Na splošno vsebujejo živalski proizvodi zelo veliko nasičenih maščobnih kislin.
Meso povzroča debelost: Nasičene maščobne kisline omogočajo pridobitev prekomerne teže. Prekomerna teža je rizični faktor za obolenja srca in ožilja, srčni infarkt, možgansko kap, motnje prekrvavitve in podobno.
Meso škoduje kostem: Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija. Povišano razmerje fosfor–kalcij ima za posledico močnejše izločanje kalcija iz kosti. Študije kažejo močno povezavo med visokim vnosom fosfatov s hrano in povečanim tveganjem za nastanek osteoporoze in zlomov kosti.
Meso povzroča vnetja in bolečine: Živalski proizvodi vsebujejo veliko arachidonske kisline, ki povzroča tvorbo vnetij. Ta lahko vodijo k nastanku nevrodermitisa, vnetij črevesja, astme, artritisa, artroze in revme.
Meso prispeva k srčnemu infarktu in arteriosklerozi: Previsok vnos železa, ki ga prinaša uživanje rdečega mesa, je nevaren izvor prostih radikalov, ki škodujejo krvnim telescem. Posebej pri moških se poveča nevarnost srčnega infarkta.
Meso je rizični faktor za nastanek raka: NIH, največja medicinska raziskovalna institucija na svetu, je leta 2001 ugotovila povečanje tveganja za nastanek raka zaradi uživanja rdečega mesa. Iz ene od študij Univerze v Minessoti, ki je bila objavljena septembra 2002, izhaja, da uživanje na žaru pečenega rdečega mesa povzroča raka trebušne slinavke.
Velika evropska študija prehranjevanja je v letu 2006 dokazala, da obstaja pri ljudeh s Helicobacter infekcijo, ki obenem tudi jedo veliko mesa, petkrat višje tveganje za nastanek karcinoma želodca. V svetovnem merilu je rak želodca drugi najpogostejši razlog za smrt zaradi rakastega obolenja.
Študija Instituta za raziskavo raka iz Ontaria je dokazala direktno povezavo med uživanjem mesa in povečanim tveganjem za nastanek raka na prsih. Po študiji nemškega Centra za raziskavo raka imajo vegetarijanci bistveno zmanjšano tveganje za smrt zaradi raka. Kdor bi rad zdravo živel, naj se mesu zato raje odpove.
Vir: Freiheit für Tiere 2/2007
Vir slovenskega prevoda: Revija Osvoboditev živali, julij 2007
Na Zemlji živi dvakrat toliko klavnih živali kakor ljudi! Za človeško prehrano je vsako leto pobitih 45 milijard živali. Samo v Nemčiji je bilo v letu 2002 pobitih 300.000 govedi, 44.300.000 prašičev, 2.100.000 ovc in koz, 31.300.000 piščancev, 30.800.000 puranov, 13.800.000 rac in 400.000 gosi. Poleg tega lovci letno postrelijo 5 milijonov divjih živali.
