Vse od nesreče v jedrski elektrarni v Černobilu leta 1986 je bilo javno mnenje tovrstnim jedrskim objektom močno nenaklonjeno. Zaradi klimatskih sprememb pa je postala jedrska energija znova sprejemljivejša.

Vse do zadnjega potresa na Japonskem. Potres, ki je minuli teden stresel Japonsko in tako poškodoval največjo jedrsko elektrarno na svetu Kashiwazaki, da so jo morali zapreti, je znova spodbudil polemike o varnosti jedrskih reaktorjev. Velika prednost jedrske energije je, da ne povzroča segrevanja ozračja.

V soboto, 7. julija 2007, je bilo dogajanje na Kongresnem trgu v Ljubljani v znamenju brezplačnega koncerta Rok za prihodnje generacije, ki ga je Društvo Planet Zemlja priredilo v znak podpore globalnemu gibanju Live Earth. Pobudi za ohranitev našega planeta se je pridružil tudi UNICEF Slovenija, ki je poleg slovenskih glasbenikov, znanih javnih osebnosti, organizacij ter pokroviteljev koncerta, pozval k odgovornejšemu ravnanju z okoljem in s tem preprečevanju katastrofalnih posledic klimatskih sprememb na okolje.

»Vsakdo lahko prispeva svoj delež k ohranjanju okolja in skrbi za lepši jutri otrok. V to mrežo UNICEF-u Slovenija vpleta svoja prizadevanja. Pri tem smo vselej na strani otrok, na strani njihove prihodnosti, v sožitju z ohranjanjem okolja«, je na koncertu povedala Milena Zupančič, nacionalna ambasadorka UNICEF-a Slovenija.

Japonski znanstveniki so ugotovili, da proizvodnja kilograma govejega mesa povzroči več toplogrednih plinov kot triurna vožnja z avtomobilom in triurna osvetlitev doma. Izračunali so namreč, koliko škode za okolje nastane na farmah pri vzreji, klanju in prodaji govedi.

Pri proizvodnji kilograma govedine namreč nastane 36,4 kilograma CO2, ključnega toplogrednega plina. Večino toplogrednih emisij, ki nastanejo v kravjem prebavnem sistemu pa predstavlja metan. Za proizvodnjo enega kilograma govedine je poleg tega potrebno toliko energije, kot če bi 20 dni gorela 100-vatna žarnica. Študija bo v celoti objavljena v reviji Animal Science Journal.

Tveganje za nastanek obolenja se veča kot pri pasivnih kadilcih
Nemški znanstveniki z univerze Duisburg-Essen so ugotovili, da izpostavljenost izpušnim plinom povečuje tveganje za nastanek infarkta.
Večjemu tveganju za bolezni srca smo izpostavljeni tako na avtocestah kot tudi v središčih mest in na drugih prometnih cestah.

Znanstveniki so potrdili, da imajo izpušni plini avtomobilov enak vpliv na srce kot cigaretni dim. Tveganje za nastanek infarkta je enako kot pri pasivnih kadilcih. Poleg izpušnih plinov slabo vpliva na zdravje tudi hrup.

Pomanjkanje vode bo sčasoma postalo vse večji problem po vsem svetu. V Veliki Britaniji so se že pripravili na čase, ko bo zaradi suše in pomanjkanja dežja prišlo do potrebe po dodatnih virih sveže vode.

Vlada je namreč odobrila gradnjo prvega razsoljevalnega obrata v Britaniji. Delovati bo začel leta 2009, zgradili pa ga bodo v Bectonu v vzhodnem Londonu. Dnevno bodo razsolili približno 140.000.000 litrov vode, kar je dovolj za približno milijon ljudi. Kritiki pa menijo, da bi se vlada namesto tega morala posvetiti samemu problemu, zakaj sploh prihaja do pomanjkanja vode.

Uprava RS za zaščito in reševanje je razglasila veliko požarno ogroženost naravnega okolja na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje - Kozina, Komen, Vipava, Ajdovščina, Nova Gorica, Kanal, Brda, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Koper, Izola in Piran.

Na teh območjih je v naravnem okolju prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj, puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.

Inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, gozdarska in kmetijska inšpekcija ter policija bodo na območjih, kjer je razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja, izvajale poostren nadzor.

Učinki izgube biološke raznolikosti so hujši, kot smo prepričani.

Izguba biološke raznolikosti bi lahko vplivala na proizvodnjo hrane, kvaliteto vode in stopnjo ogljikovega dioksida v ozračju precej bolj, kot so znanstveniki prvotno predvideli.

Sedaj sta Andy Hector z univerze v Zuerichu v Švici in Robert Bagchi z oxfordske univerze razvila metodo, s katero je mogoče analizirati, kako število vrst v prostoru vpliva na delovanje ekosistema, kot je na primer razkroj in formacija prsti, nastanek hranljivih snovi, rast rastlin itd.

Znanstveniki opozarjajo, da je najpomembnejša italijanska reka Pad zaradi sušnih obdobij vse krajša. Podatek, da bi se Pad v naslednjih desetih let lahko skrajšal za 100 kilometrov, je očitno dovolj resna grožnja.

Kot poročajo italijanski viri, morska voda zaradi nizkega vodostaja reke Pad prodira vse bolj v notranjost ene izmed najpomembnejših italijanskih rek in jo tako tudi krajša. Reka Pad sicer izvira v Alpah, na meji med Italijo in Francijo, dolga pa je 652 kilometrov. Je največja italijanska reka, ki se izliva v Jadransko morje pri Benetkah.

Poslanci Evropskega parlamenta so na zasedanju v Strasbourgu v postopku soodločanja sprejeli štiri uredbe s področja varnosti hrane. Nova zakonodaja bo posodobila evropski postopek za odobritev uporabe aditivov, živilskih encimov in arom v živilih. Evropska javnost je glede vprašanja dodatkov živilom občutljiva in zahteva preglednost ter varnost tovrstnih postopkov. Zaupanje potrošnikov je tudi v interesu proizvajalcev, zato je nujno sprejeti pravila za poenostavitev postopkov odobritve.

Aditivi za živila so zdaj predmet več kot desetih različnih zakonodajnih dokumentov EU, nove štiri uredbe pa bodo sistem bistveno poenostavile in postopek posodobile v skladu z razvojem znanosti na tem področju, so sporočili iz Evropskega parlamenta. Dopolnjeni predlog uredbe bo na naslednji stopnji zakonodajnega postopka obravnaval Svet EU, ki bo predvidoma jeseni sprejel skupno stališče do predlaganih dopolnil.

Pri multinacionalki General Motors so predstavili nove motorje, ki so okolju prijaznejši, saj porabijo manj goriva in izpustijo manj škodljivih snovi.

S tem se je GM pridružil proizvajalcem avtomobilov, ki skušajo pritegniti tudi okolijsko nekoliko bolj ozaveščene kupce.

Kot prvi bodo nove motorje vgradili pri oplu, in sicer bo corsa kmalu imela tudi ecoFlex motor. Model 1.3 CDTi bo prvi z le 119 grami CO2 na prevoženi kilometer. Opel bo v prihodnosti večje motorje zamenjal z manjšimi, ki bodo gnani s pomočjo turbopuhal.

BRUSELJ - Gospodinjstva, podjetja in industrija v Evropi po podatkih raziskave Evropske unije zadnja leta porabljajo vse več električne energije.

Ljudje s pospešenim nakupom naprav za hlajenje prostora in druge bele tehnike porabijo vse več električne energije.
          
Strokovnjaki sklepajo, da je to med drugim posledica podnebnih sprememb, vročinski vali, ki te dni grozijo tudi Sloveniji, pa silijo v nadpovprečno porabo. Bruselj je zato opozoril na povečano možnost izpada električne energije.

Piše: Nara Petrovič

Ob izidu knjige Prostranstvo ljubezni (zbirka Anastazija)

Marsikdo se sprašuje, od kod bo prišel odgovor na težave človeštva v enaindvajsetem stoletju. Zagledani smo v inštitute, univerze, raziskovalne centre in čakamo na odgovore, zremo v ekrane računalnikov in razmišljamo, sprašujemo voditelje svetovnih religij, ekonomiste, politike.

Zrele rešitve ni, ker jo iščemo na napačnem mestu - pogosteje v tehniki, strojih in računalnikih, ki so pravzaprav sam koren problema, kot v naravi, materi modrosti. Mnogi duhovno usmerjeni ljudje opozarjajo javnost na nujo vrnitve k naravi, pravijo, da je to najbolj učinkovita rešitev tako za svet kot za posameznike. Imajo prav, toda njihovi pristopi so pogosto nedosledni ali nepraktični in tuji mestnemu človeku, ki je pahnjen v drugačno življenje.

Ljubi prijatelji HG Naturklinik, (Hiša zdravja Naravna klinika, op. prev.)
ljubi prijatelji narave, živali, našega čudovitega planeta zemlje!

Naravna klinika samo takrat opraviči svoje ime, če se zavzema za naravo, živali, našo zemljo.  Zato smo decembra 2006 v naši okrožnici obravnavali temo »dolga senca živinoreje«, poročilo, ki ga je objavila organizacija ZN FAO, ki izrazito kaže, da živinoreja predstavlja enega do dva ali tri najpomembnejše povzročitelje največjih ekoloških problemov.

Danes se bomo spet lotili teme varstva narave. Povod je poročilo ZN o spremembi klime, ki so ga objavili prejšnji petek in predstavlja zastrašujoč scenarij, da, kar realnost.

Generalni sekretar Združenih narodov, Ban Ki-Moon, meni, da bi morali ljudje osvojiti drugačen način razmišljanja o podnebnih spremembah in prekiniti s kazanjem na krivce."Po mojem mnenju se moramo bolj osredotočiti na zmanjšanje trenutnih emisij, ne pa da neprestano s prstom kažemo na tiste, ki so krivi za emisije v preteklosti," je še dodal.

Zadnji poskusi doseganja ciljev, določenih v Kjotskem sporazumu, so namreč spodleteli. Sporazum, ki se izteče leta 2012, od industrijskih velesil zahteva zmanjšanje nivoja emisij toplogrednih plinov iz leta 1990 za 5.2 odstotka, vseeno pa ga dosedaj nista ratificirali ZDA in Avstralija.

Španske emisije so bile leta 2006 za 48% višje kot leta 1990, ko se je zastavil Kyotski sporazum, na podlagi katerega mora večina razvitih držav prispevati k zmanjšanju toplogrednih izpustov. Španiji, katere ekonomija je leta 1990 zaostajala napram ostalim Evropskim državam, je dovoljen narast ogljikovega dioksida za 15%, ampak vlada je ocenila, da bo Španija soočena z narastom 37% v obdobju 2008-12.

V Castilli-La Mancha, v ekstenzivnem ruralnem območju Španije, so že razširili gozd za 5 milijon hektarjev. V naslednjih štirih letih načrtujejo zasaditev 20 milijon dreves. Mesto Madrid, navkljub prometu, že trdi, da bo postalo mesto z največ parki in vrtovi na svetu. Obljubili so več zelenih prostorov in načrtujejo pokritje stavb s terasastimi in z navpičnimi vrtovi.

Strokovna komisija za pripravo novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) je nadaljevala z obravnavo pripomb članov komisije na teze osnutka zakona. Med drugim so razpravljali o razdelitvi parka na cone, o upravljanju parka in o razvojnih usmeritvah, je po seji povedal namestnik predsednice komisije Darij Krajčič iz Zavoda RS za varstvo narave.

Komisija se bo ponovno sestala septembra, nato pa bi lahko, kot je dejal, besedilo predali okoljskemu ministrstvu. Člani komisije so v velikem delu tez dosegli konsenz, je povedal Krajčič, razhajanja pa ostajajo npr. pri razdelitvi na cone. Po njegovih besedah večina članov komisije podpira razdelitev na tri cone, medtem ko nevladne organizacije predlagajo nekoliko drugačno razdelitev, ki pa bi bila vsebinsko podobna prvemu predlogu (tri varstvena območja), le z drugačnimi poimenovanji.

McDonald's je znan po svoji kalorični in posledično vse prej kot dietni hrani. A v tej verigi restavracij s hitro hrano so se le odločili tudi za produktivno uporabo litrov in litrov maščobe, ki se pretakajo po njihovih kuhinjah. Podjetje namreč namerava vsa svoja vozila v Veliki Britaniji poganjati s pomočjo biološkega goriva, pridelanega iz odpadnega zelenjavnega olja iz svojih restavracij.

V naslednjem letu pri McDonaldsu želijo iz svojih 1200 restavracij v Britaniji ustvariti dovolj goriva, da bo poganjalo vseh njihovih 155 dostavnih vozil in preostanek prodati na širšem tržišču. Podjetje je z izvajanjem programa začelo 2. julija z 20 vozili v južni Angliji. Predvidevajo, da bodo z uvajanjem tovrstnih sprememb letno zmanjšali izpust ogljika za 1675 ton.

Na zasedanju mešane slovensko-italijansko-hrvaške komisije za varstvo voda Jadranskega morja in obalnih območij, ki poteka v Trstu, so se sodelujoči strinjali, da Jadran je občutljivo območje in da bi ga bilo treba razglasiti za posebej zavarovano morsko območje (PSSA).

Današnja razprava je potekala predvsem o ravnanju z balastnimi vodami, kjer pa so stališča držav nekoliko različna, je za STA povedal Igor Lakota z ministrstva za okolje in prostor. Glede ravnanja z balastnimi vodami Hrvaška zagovarja stališče, da se balastne vode, ki bi jih ladje pripeljale z drugih morij v Jadranu sploh ne bi smele menjavati, medtem ko Italija in Slovenija menita, da bi bilo treba določiti posebna območja, kjer bi bilo to moč neškodljivo storiti.

Ford bo prvi od velikih avtomobilskih tovarn, ki bodo s povezavo z dobaviteljem elektrike začele orati ledino električnim avtomobilom. Njihov namen je širšim množicam ponuditi hibridna električna vozila, ki bodo cenovno dostopna in jih bo mogoče polniti s priklopom v navadno vtičnico.

Res je, da imajo hibridne avtomobile že vsi večji proizvajalci vozil, vendar še noben od njih ni naradil pomebnejšega koraka, da bi jih v več pogledih prilagodil in spodbudil množično uporabo. To bo eden izmed načinov, ki bodo z zmanjševanjem porabe fosilnih goriv in emisij toplogrednih plinov pomagali zaustaviti podnebne spremembe.

V Šidu, 100 km zahodno od Beograda v bližini hrvaške meje, stoji predelovalnica olja, katere lastnik je podjetje Viktorija Grupa, kjer bo moč dobiti biodizel, pridobljen iz repičnega, sončničnega in sojinega olja.

Rafinerija omogoča predelavo 100.000 ton biodizla, dovolj, da nadomesti 2% srbske letne porabe fosilnih goriv.  »Naša tarča so domač trg, velika prevozna podjetja, velike kmetije in bencinske črpalke,« pravi Savo Vukičević, vodja tržnega oddelka podjetja.

Ameriško podjetje namerava v Kaliforniji zgraditi največjo solarno elektrarno na svetu, ki se bo raztezala na 260 hektarjih. Elektrarna z zmogljivostjo 80 megawatov bo kar sedemkrat večja od zdaj največje solarne elektrarne na svetu, ki je v Nemčiji. Gradilo jo bo zasebno podjetje iz San Francisca, zgrajena pa naj bi bila do leta 2011.

Ambiciozen projekt bo Kalifornijo postavil na vodilno mesto v pridobivanju energije s pomočjo sonca. Trenutno je Nemčija na prvem mestu v svetu glede solarnih elektrarn. Nova elektrarna bo zagotavljala energijo za okoli 21.000 gospodinjstev, stroški projekta pa še niso znani.

Zaradi človeških posegov na Zemlji skorajda ni več krajev z neokrnjeno naravo, kaže študija, ki so jo danes objavili v ameriški znanstveni reviji Science. "Od človeka nepokvarjene narave ni," je zapisal avtor študije Peter Kareiva.

Sicer so še leta 1995 ugotovili, da je 17 odstotkov površine planeta neokrnjene, ker tam ni prebivalstva, poljedelstva, cest in električnega toka, a se tudi tamkajšnji ekosistemi zaradi človeških posegov spreminjajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Poleg očitnih znakov vpliva človeka povsod potekajo tudi manj opazne spremembe," je Kareiva izpostavil dejstvo, da človeški izbor vrst izpodriva naravno selekcijo.

Znanstveniki so z analizo DNK-ja, ki so ga izločili iz ledu, odkrili, da je bila južna Grenlandija nekoč pokrita z gozdovi. Analizirali so led, ki je počival dva do tri km globoko pod zemeljsko skorjo. Prepričani so, da so izločili eno izmed najstarejših DNK-jev na svetu.

Biolog z danske univerze je dejal, da je področje fosilov, skritih globoko v ledu, še zelo neraziskano, saj so ta področja skoraj nedostopna. Z razvojem tehnike vrtanja so znanstveniki dobili možnost za raziskovanje ledenih jeder globoko pod zemljo. Na Grenlandiji so tako odkrili sledove bora, jelke, jelše, metuljev, hroščkov, muh in moljev.