Bogate države pristale na mrtvi točki pri postavljanju klimatskih ciljev
sreda, 5. september 2007 @ 00:01 CEST
Uporabnik: Sonce
Industrijske države so na prvem sestanku Združenih narodov (ZN) o dolgoročnih načrtih glede klime, kjer so premišljevali o strožjem zmanjševanju toplogrednih plinov do leta 2020, prišli do mrtve točke.
Osnutek dunajskega srečanje je bogatim državam predlagal od petindvajset do štirideset odstotno zmanjšanje toplogrednih izpustov do leta 2020, za namenom, da bi preprečili hude posledice klimatskih sprememb.
Rusija, Japonska, Kanada, Nova Zelandija in Švica so nasprotovale tem hudim zahtevam, saj jim po prvem obdobju Kjotskega protokola, ki se izteče leta 2012, ne bi bile kos.
Evropska Unija (EU) pa se je na drugi strani zavzemala za uveljavitev predloga, ki bi omejil učinek tople grede. Okoljevarstveniki spodbujajo bogate države k velikemu zmanjšanju toplogrednih emisij, ki bi preprečile uničujoče nevihte, poplave, sušo in dvigovanje morske gladine.
„Le če se bodo industrijske države strinjale zmanjšati izpuste za 25 do 40 odstotkov, se bo svet lahko izognil največjim katastrofam klimatskih sprememb,“ je poudarila greenpeaceova Stephanie Tunmore.
Z osnutkom bi stabilizirali emisije toplogrednih plinov na nivoju, ki bi omejil globalno segrevanje le na 2 do 2.4 stopinje Celzija. Zvišanje temperatur čez to mejo bi prineslo nevarne okoljske spremembe, zato bo EU do leta 2020 enostransko zmanjšala izpuste za dvajset odstotkov, celo za trideset odstotkov, če ji bodo sledile ostale države.
Industrijske države so na prvem sestanku Združenih narodov (ZN) o dolgoročnih načrtih glede klime, kjer so premišljevali o strožjem zmanjševanju toplogrednih plinov do leta 2020, prišli do mrtve točke.
