Kakšno bo slovensko kmetijstvo čez 20, 30 ali 50 let? Bo Pomurje postalo puščava? Tako so se spraševali na okrogli mizi o podnebnih spremembah, ki jo je v okviru mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma pripravila skupina Panvita, eden največjih slovenskih proizvajalcev hrane.

Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj je takole odgovorila: »Poleti bo še topleje in še manj padavin, pozimi bo morda dežja več, zato ob vsej vodi, ki jo premoremo, ni treba, da bi imeli puščavo. Jesensko deževnico moramo preprosto spraviti za namakanje za prihajajoče poletje.«

Kajfež-Bogatajeva je prepričana, da je bila v preteklosti storjena največja napaka, ko je vlada kmetom ob vsakoletnih škodah zaradi naravnih nesreč izplačevala državno pomoč. »Če dobi kmet denar v vsakem primeru, ne glede na to, ali ima pridelek ali ne, zakaj bi se trudil kaj spreminjati in dodatno delati?

Sem v komisiji, ki ocenjuje škodo zaradi lanske suše, in ugotovili smo, da bodo dobili odškodnino celo tisti, ki so svoje površine namakali. V takih razmerah pamet odpove. Naši dedje so namreč delali in če so delali dobro, so zaslužili. Danes pa ni nujno, da je vrstni red takšen,« je kritična profesorica Lučka Kajfež Bogataj.

Prepričana je, da je suša v Sloveniji suša plitkih prodnatih tal, ki jo prva občutijo, saj imajo zaloge vode le za štiri ali pet dni. »Če bi ukinili kmetovanje na prodnatih tleh, bi to preprečilo večino škode zaradi suš. Toda tu ne gre le za problem poljedelstva, temveč tudi živinoreje.

Na plitkih tleh kmetje verjetno ne bi sejali koruze, če ne bi imeli v hlevu krav, te pa imajo zato, ker so mlečne kvote,« opozarja Kajfeževa, ki pogreša strategijo spopadanja s podnebnimi spremembami na ravni države.

Ena možnih oblik prilagajanja je tudi namakanje kmetijskih rastlin, zato Branko Ravnik, direktor direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu, napoveduje, da imajo do leta 2013 zagotovljenega toliko denarja, kolikor naj bi ga zadostovalo za vzpostavitev namakalnih sistemov na dodatnih 3400 hektarjih površin.

Vir: dnevnik.si