Ignoranca, nuja in lakomnost siromašijo zemljo. Izvedenci svarijo, da tekmovanje za rodovitno zemljo lahko vodi v konflikte. Podnebne spremembe in naraščanje prebivalstva lahko v naslednji polovici stoletja sprožijo globalno krizo glede pomanjkanja hrane, ko bo med državami potekal boj za rodovitno zemljo.

Da bi glede na naraščanje prebivalstva zadovoljilo potrebo po hrani, bo v naslednjih 50 letih potrebno proizvesti tolikšne količine hrane kot jih je bilo proizvedenih skupaj v preteklih 10.000 letih.

Nespametni kmetijski prijemi, krčenje gozdov so pustili posledice; t.j. osiromašena zemlja, na kateri ni mogoče vzgojiti ničesar. Poleg tega bo dodatno tekmovanje za energijske vire (čemur smo že sedaj priča; Amerika vs. Irak) pripeljalo do konfliktov in okoljskih opustošenj.

Izvedenci iz vseh koncev sveta se bodo sestali na svetovni konferenci v Icelandu (pod okriljem UN-a), kjer bosta glavni temi zmanjšanje lakote in ekstremne siromašnosti do leta 2015, vsaj za polovico. Izvedenci bodo uporabili srečanje kot poziv vsem državam, da bi sestavili stroga kmetijska navodila (ekološko kmetijstvo), ki bi zagotovila, da se zemlje (prsti) ne bi uničilo do neobnovljive mere.

Ohranitev kvalitete prsti za proizvodnjo hrane, kot tudi vode, sta dve fundamentalni dobrini, ki prispevata k miru v prihodnosti. 40% vseh svetovnih kmetijskih površin je resno okrnjenih. Med najbolj prizadeta območja spadajo Centralna Amerika, kjer je 75% zemlje nerodovitne, Afrika, kjer je prizadetih 5% in Azija, kjer je 11% površin neprimernih za kmetovanje.

Večino zemeljskih erozij povzroči voda v obliki poplav ali slabih namakalnih sistemov. Zemljo prav tako poškoduje ravnanje kmetov kot je oranje in vsakoletno sejanje na istih površinah, kar prsti “krade” potrebna hranila.

Glede na UN-ov program za hrano in kmetijstvo, živi na svetu 854 milijonov ljudi, ki nimajo dovolj hrane za aktivno in zdravo življenje. Iz znanstvenih krogov prihajajo svarila, da bi povečana tekmovalnost oziroma borba za obstoječe vire lahko vodila v konflikte in tisti, ki bi najbolj občutili posledice, bi bili revni ljudje in okolje.

Svetovno prebivalstvo se je v preteklih desetletjih ekstremno zvišalo. Med 1980 in 2000 se je zvišalo od 4.4bn na 6.1bn in potreba po večji proizvodnji hrane se je zvišala za 50%. Do leta 2050 pričakujejo, da bo porast populacije dosegla 9bn.

Če bomo izboljšali kmetijske prijeme povsod po svetu, lahko zvišamo proizvodnjo hrane na že obstoječih površinah, brez da bi bilo potrebno “očistiti” dodatne površine. Preproste stvari kot je kolobarjenje, košnja ob pravšnjem času, “neškoldjivo” krotenje plevela, je vse kar rabimo. Te stvari so (bile) poznane večim generacijam, ampak (sedaj) preredko uporabljene.

V:H: www.guardian.co.uk/environment/2007/aug/31/climatechange.food