Velike svetovne trgovske verige vedo, kje se skriva denar, a zaradi ekoloških pravil ne morejo do množične proizvodnje ekoizdelkov.
Poleti je Wal-Mart napovedal množičen prihod ekoizdelkov, ki bodo le od desetine do tretjine dražji od običajnih izdelkov. Povpraševanje po ekoloških prehranskih izdelkih ni muha enodnevnica.
Vse napovedi kažejo na to, da se bo povpraševanje le še povečevalo. Tudi multinacionalke poskušajo iztržiti čim več iz povečanega zavedanja o pomenu zdrave in ekoprehrane.
Največja ameriška veriga Wal-Mart je to poletje napovedala, da bo v svojih štiri tisoč trgovinah ponudila ekoizdelke po nizkih cenah, ki naj bi bile le od deset do 30 odstotkov višje od cen konvencionalnih izdelkov.
Ekopravila so v napoto velikim podjetjem
Strategija, ki jo je napovedal Wal-Mart, je naletela na težave. Multnacionalke - in trgovci na debelo - ne dojemajo, da je največja vrednost ekoproizvodnje prav v tem, da ni množična in monokulturna. Multinacionalkam se zdijo merila ekopridelave, ki so pogoj za certifikate bio, eko, organic in Demeter, nepotrebno razkošje in intenzivno lobirajo, da bi se pravila omilila, kar bi omogočilo množično proizvodnjo.
Zakaj bi bil pogoj za ekološko pridelano mleko ta, da so krave 180 dni na prostem?
Zakaj ne bi zadostovalo, da jih v hlevih preprosto hranijo z ekosilažo?
Zakaj ekopecivu ne bi smeli dodajati sintetičnih arom in ojačevalcev okusov?
Z znižanimi merili do lastnih "skoraj ekoloških" izdelkov
Tudi evropske trgovske verige bi rade pospešile prodajo, ne da bi pripomogle k razvoju ekološke proizvodnje. Te sicer še ne lobirajo za znižanje meril, ustvarjajo pa svoje blagovne znamke z znižanimi merili, ki porabnikom delujejo" skoraj ekološko", le da so cenejše. Preostalo naredi promocija.
Percepcija je vse!
Pred kratkim narejena raziskava na vzorcu dva tisoč izprašanih v Sloveniji je pokazala, da večina zmotno misli, da so vsi izdelki v blagovni znamki Zdravo življenje ekološki, kar je daleč od resnice. Mercator nikoli ni zatrjeval, da so, le v ospredje promocije je postavil tistih nekaj izdelkov, ki soekološki.
Preostalo naredi človeški um, ki ga promocijski mojstri že dobro obvladujejo in z njim spretno manipulirajo. Podobno je z nekaterimi avstrijskimi verigami, ki imajo svoje hišne blagovne znamke mesa, ki so sicer brez hormonov in antibiotikov, to pa še ne pomeni, da so ekološke.
Pridelovalne zagate Američanov
Američanom delajo velike preglavice zahtevana merila čistosti, ko gre za pesticide in gensko spremenjene organizme. Kako začeti z ekopridelavo na debelo, če so zemljo toliko onesnažili, da na njej zdaj lahko gojijo le gensko spremenjene poljščine? Kako zagotoviti spoštovanje ekostandardov, ko zagotavljanja varnosti pred križanjem z gensko spremenjenimi poljščinami skoraj ni več mogoče doseči?
Velike svetovne trgovske verige vedo, kje se skriva denar, a zaradi ekoloških pravil ne morejo do množične proizvodnje ekoizdelkov.
