Najstarejše drevo na svetu je 9.550 let stara jelka, ki raste v gorovju Fulu v provinci Dalarna na Švedskem. Vrsto let so jelko obravnavali kot relativno novodobno vrsto, ki raste v švedskih gorah, sedaj pa se je izkazalo prav nasprotno.

Kot kaže je trdovratni jelki uspelo preživeti tako dramatične klimatske spremembe kot tudi nove odpornejše vrste. Raziskave so pokazale, da gre prav za prav za najstarejše znano drevo na svetu.

V okviru kampanje ZN-ja so v boju proti podnebnim spremembam od leta 2006 po svetu posadili že več kot dve milijardi dreves.

Kampanja, ki jo je navdihnila nobelovka za mir Wangari Maathai, naj bi ublažila učinke onesnaževanja okolja. Število dreves posajenih v kampanji je dvakrat večje od pričakovanega, vodi pa Etiopija s 700 milijoni posajenih dreves.

Raba energije nezadržno narašča, ne le v Sloveniji, ampak tudi v svetu
Večletno povprečje namreč kaže, da samo poraba električne energije v Sloveniji letno naraste za dobre tri odstotke. Naša odgovornost do okolja je, da se potrudimo in v največji možni meri poskrbimo za to, da zmanjšamo porabo električne energije v gospodinjstvu na najmanjšo možno mero.

Pri izdatkih gospodinjskega proračuna lahko prihranimo tudi tako, da postanemo pozorni na sporočilo energijske nalepke. Višji razred pomeni višji prihranek energije ter posledično manjši račun za elektriko. Sočasno tako prispevamo svoj delež pri zmanjševanju negativnih vplivov proizvodnje električne energije na okolje.

V petek 16. maja so bila na celjskem sejmišču podeljene nagrade za energetsko učinkovite stavbe. Najvišja podeljena nagrada je bila ˝srebrni znak˝, prejele pa so jo Terme Snovik za njihovo apartmajsko naselje. 

Kot je pojasnil vodja strokovne komisije Celjskega sejma dr. Peter Novak, so bili kriteriji, ki bodo standard tudi v prihodnje postavljeni zelo visoko. Diamantnega in zlatega znaka tako niso podelili, ker prijavljene stavbe niso ustrezale kriterijem.

IBM je razvil novo fotogalvansko tehnologijo, ki bi lahko občutno znižala stroške uporabe sončne energije za proizvajanje elektrike. Novost temelji na uporabi velikih leč, s katerimi je mogoče na kvadratnem centimetru zajeti rekordnih 230 vatov energije.

To energijo je mogoče pretvoriti v 70 vatov uporabne električne energije – približno petkrat več kot pri običajnih celicah s tehnologijo CPV (concentrator photovoltaics).

(aNET) Več o tem...

Ker se cene goriva še vedno dvigajo, o globalnem segrevanju pa pojejo že vrabci na strehi, si bomo pogledali, kako ubiti dve muhi na en mah.

Prihranili bomo nekaj denarja in naredili nekaj za okolje. Tokrat brez tehnološko naprednih rešitev in zgolj z nekaj čisto preprostimi spremembami.

Švedska gorovja so vse bolj zelena. Na mejah med gozdovi in golo planino, so se po več kot 8000 leti prvič pojavila drevesa, kot so hrast, brest in črna jelša, ki za rast zahtevajo višje temperature.

Trend ohlajevanja zadnjih nekaj tisoč let je prekinjen. V zadnjem stoletju so se temperature dvignile za več kot stopinjo, kar je sprožilo spremembo rastlinskega in živalskega sveta ter pokrajine.

Izbruh zemeljskih moči v vsem njihovem najžlahtnejšem vzgonu in lepotah prebujajoče se narave, z vabljivostjo v slikovitosti in vonju, silita z vso svojo ljubeznivo podobo vame, kot bi me hotela vplesti med veje in čarnost te krasote.

S padajočimi loki cvetočih vrtnic, dišečega jasmina in zelenja pod mojim oknom delovne sobice, me z vsem svojim razkošjem navdihujejo in vzpodbujajo mojo pozornost v občudovanje tega čudeža, ki postaja vsaki dan zagonetno lepši, ena sama ljubezen, ki se je vtkala v moja čustva in razpoloženje.

Busheva administracija je predstavila predlog, s katerim bi ohranili z nafto bogato mokrišče na Aljaski. Razlog za takšno odločitev je ekološka občutljivost tamkajšnega okolja.

Sklad za upravljanje z zemljišči je predložil desetletni moratorij na 430 tisoč hektarjev veliko mokrišče severno in vzhodno od velikega jezera Teshekpuk. Okoljevarstveniki in lokalne skupine so to odločitev že pozdravili, medtem ko so iz sklada medijem sporočili, da predlagani načrt zagotavlja uravnotežen pristop k energetskemu razvoju in varstvu okolja.

Ameriško ministrstvo za notranje zadeve je v sredo uslišalo pozive organizacij za varstvo narave in polarnega medveda uvrstilo na seznam ogroženih živalskih vrst. Polarni medved je tako prva žival, ki je uvrščena na seznam zaradi podnebnih sprememb oziroma segrevanja ozračja.

Minister za notranje zadeve ZDA Dirk Kempthorne je ob najavi odločitve dejal, da taljenje ledu na severu planeta ogroža medvedovo življenjsko okolje. Administracijo predsednika Georgea Busha je sicer v odločitev prisililo zvezno sodišče v Oaklandu, ki je določilo 15. maj kot skrajni rok za tak ukrep.

Hrana v EU je zastrupljena s 324 različnimi ostanki pesticidov - mnogi med najbolj pogosto prisotnimi imajo že sedaj znane stranske učinke na zdravje ljudi. Polovica sadja in zelenjave, ki jo uživamo, vsebuje ostanke pesticidov. Med 40 živili pridelanimi v EU vsebuje eno živilo ostanke pesticidov, ki presegajo maksimalne dovoljene oziroma domnevno varne ravni.

Konec oktobra 2007 bodo evropski poslanci sprejemali pomembne odločitve o prihodnji uporabi pesticidov v Evropski uniji. Skupaj z EU Pesticide Watch lahko pomagate zahtevati večjo zaščito zdravja ljudi in okolja in prispevate k zmanjšanju uporabe pesticidov.

Okrogla miza v Kopru : zavarovanje reke Rižane, morja v Koprskem zalivu in sporna nameravana gradnja 3. pomola Luke Koper. Okrogle mize so se udeležili predstavnik iz MOP – ministrstva za okolje in prostor g. Janez Kastelic, iz Morske biološke postaje, iniciativni odbor iz Ankarana proti 3. pomolu in zainteresirana javnost.

Žal se na okroglo mizo niso odzvali niti z ene Univerze na Primorskem , ne Zavod za varstvo narave iz Pirana, Dopps, Pangea, Umanotera , Greenpeace Slovenija, … Država –MOP pripravlja državni lokacijski načrt ( DLN ) brez sodelovanja lokalnega prebivalstva.

V Portorožu se je končala mednarodna konferenca o klimatskih spremembah

Evropa mora prevzeti vodilno vlogo pri zaščiti biotske raznovrstnosti in eko sistemov

Včeraj se je v Portorožu zaključila 4. mednarodna konferenca Premoščanje vrzeli (Bridging the Gap), ki jo je organizirala Agencija za okolje Republike Slovenije (ARSO).

Koale ogroža naraščujoča raven onesnaženosti ozračja z ogljikovim dioksidom, ker odvzema hranilo listom evkaliptovih dreves, s katerimi se te živali hranijo.

Onesnaženost z ogljikovim dioksidom zastruplja evkaliptove liste, primarni vir hrane za koale, ugotavlja ekipa raziskovalcev z avstralske univerze v Sydneyju.

British Council po vsej Evropi išče več sto motiviranih mladih, ki se bodo pridružili akciji Evropa pred izzivom

British Council je pozval mlade v 15. evropskih državah, stare od 18. do 35. let, naj se odzovejo problematiki vse večjih izpustov ogljikovega dioksida tako, da se pridružijo vseevropskemu programu, ki želi prispevati k trajnim spremembam v boju za nizko ogljično prihodnost.

Evropa pred izzivom je triletni projekt, katerega namen je korenito in dolgoročno vplivati na razpravo o podnebnih spremembah in dokazati, da lahko tudi posamezniki, ki še niso aktivno udeleženi v prizadevanjih za reševanje podnebnih vprašanj, prispevajo k spremembam.

V akciji društva Planet Zemlja z naslovom Planetu Zemlja prijazno vozilo je aprila komisija primerjala sedem nominiranih vozil v segmentu manjših športnih terencev (SUV) z maso praznega vozila od 1550 do 1900 kilogramov.

Gre za segment motornih vozil, ki glede na popularnost vsekakor predstavljajo pomembnejšo tržno nišo za proizvajalce avtomobilov. Komisija se je odločila analizirati podatke še dveh vozil, ki jih zastopniki blagovnih znamk sicer niso nominirali, vendar je podrobnejša analiza pokazala, da sta konkurenčna v tem razredu.

Možnosti za življenje različnih naravnih vrst se ne slabšajo samo na Zemlji, ampak tudi v oceanih. Čedalje toplejša morska voda nudi namreč skromnejše zaloge kisika.

Dezertifikacija, pojav širjenja puščave, ne pustoši samo na kopnem, ampak tudi pod morsko globino. Razlog je dokaj preprost. Podnebne spremembe povzročajo segrevanje Zemlje in posledično rast temperature morskih voda, čedalje toplejši oceani pa imajo čedalje nižjo vsebnost kisika.

ZAČETEK KAMPANJE BIG ASK

Ob podpori predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Türka, Focus društvo za sonaraven razvoj začenja ob letošnjem dnevu podnebnih sprememb s podnebno kampanjo Big Ask. Skozi kampanjo bodo lahko državljani Slovenije odločevalce pozivali k ukrepanju proti nadaljnjim podnebnim spremembam.

15. maja 2008 Focus društvo za sonaraven razvoj z akcijo na Prešernovem trgu v Ljubljani začenja z izvajanjem kampanje Big Ask v Sloveniji. Ob tej priložnosti bo s svojo prisotnostjo podporo kampanji izrazil tudi predsednik Republike Slovenije, dr. Danilo Türk.

Slaba novica je, da je planet Zemlja v resnih težavah, skupaj z njim pa tudi vsi mi. Dobra novica je, da lahko z vrsto malenkosti močno vplivamo na prihodnost našega planeta, ne da bi se pri tem odrekli čemu pomembnemu in ne da bi živeli v pomanjkanju.

Dovolj bo, če se zgolj odpovemo vsemu odvečnemu: stvarem in snovem, ki nam škodijo, ter kopičenju, ki nas ovira pri tem, da bi živeli polno življenje.

Britanski raziskovalci z University of Exeter so prišli do šokantnih podatkov. Čistejši zrak, ki bi nastal z zmanjšanjem uporabe premoga, bi še to stoletje lahko uničil brazilsko področje okoli reke Amazonke, ki s štiridesetimi odstotki tropskega gozda na svetu predstavlja „Zemljina pljuča“.

Študija, ki jo je skupina raziskovalcev pod vodstvom Petra Coxa objavila v reviji Nature, je našla povezavo med zmanjšanjem emisij žveplovega dioksida, ki nastajajo pri uporabi premoga, in povečanimi temperaturami v tropskem svetu, ki bi lahko povzročile hude suše v Amazoniji.

Mednarodni raziskovalci so ugotovili, da je nekoč zelena Sahara za prelevitev v puščavo potrebovala več tisočletij in ne le nekaj let, ko je bilo sprva mišljeno.

Nova študija o zgodovini največje puščave na svetu bi tako lahko pomagala pri razumevanju klimatskih sprememb v prihodnosti. Raziskovalci iz Belgije, Kanade, ZDA, Švedske in Francije so pod okriljem nemškega raziskovalca Stefana Kropelina analizirali starodavne pelode, trose in morske organizme, ki so jih našli v usedlinah jezera Joa na severu Čada.

Od sredine aprila je bilo v nacionalnem parku Virunga v Kongu ubitih kar 14 slonov, zaradi česar so okoljevarstveniki zelo zaskrbljeni.

Bojijo se namreč, da je to povezano s spremenjeno zakonodajo v Južni Afriki, kjer so končali 14 let dolgo prepoved glede lova na slone, kar pomeni, da lahko zdaj trgujejo s slonovino.

Ameriški znanstveniki so v študiji, v kateri so proučevali tropske žuželke, ugotovili, da številnim preti izumrtje do konca tega stoletja, če se ne bodo v kratkem prilagodile na naraščajoče temperature, na svoji spletni strani piše BBC.

Žuželke v tropskih predelih so namreč za temperaturne spremembe zelo občutljive. V nasprotju z izumiranjem v tropih se bodo območja z (za sedaj še) zmernim podnebjem do konca stoletja srečala s pravim bumom žuželk.