Končno spremenjen odnos strokovnjakov

Objava poročila Mednarodna ocenitev kmetijskih ved in tehnologij za razvoj (MOKVTR) s 15. aprila 2008, je presenetila svet v mnogih ozirih. Neverjetno malo se je v javnih občilih pisalo o raziskavi, ki je 4 leta zaposlovala 400 znanstvenikov, njene ugotovitve pa obsegajo 2.500 strani zadevnega poročila.

Poročilo temeljito ocenjuje stanje kmetijstva po celem svetu in v takem obsegu, da se lahko primerja z Mednarodnim odborom za podnebne spremembe. Še bolj pa bodejo v oči njegove pomembne ugotovitve. Da bi se ustavilo naraščanje cen hrane, lakota, družbena neenakost in okoljske naravne nesreče, poročilo poziva h korenitim spremembam v kmetovanju.

Poročilo trdi, da so gensko spremenjene (GS) poljščine zelo sporne in da ne bodo kaj dosti pomagale pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb, ohranjanju pestrosti življenjskih oblik, lakote in revščine. Kot rešitev se namesto GSO-jev zagovarja ekološko kmetijstvo na majhnih kmetijah; pri tem ima enako pomembno vlogo kot znanost tudi znanje kmetovalcev, ki temelji na domačem izročilu in poznavanju krajevnih razmer. Pridelava poljščin za biogoriva pa lahko zaostri pomanjkanje hrane in zvišuje rast cen.

Zadevna sporočila je prof. Robert Watson, direktor zadevnega ocenjevanja, poudarjal ob javljanju v glavnih javnih občilih. Pri tem mu je zelo pomagalo poznavanje teh vprašanj, saj je vodilni znanstvenik Svetovne banke, poleg tega pa deluje tudi v britanskem Ministrstvu za okolje, hrano in podeželje. Od 1997 je vodil Mednarodni odbor za podnebne spremembe, dokler ni bil 2002 z glasovanjem zamenjan, ker so ZDA očitno upale, da njegov naslednik ne bo tako odločno zahteval spremembo svetovne energetske politike.

Pobudo za MOKVTR je dala Svetovna banka v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, med drugim z Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, Programom ZN za okolje, Razvojnim programom OZN in Svetovno zdravstveno organizacijo), s predstavniki vlad, civilnih združenj, z zasebnim gospodarstvom in znanstvenimi ustanovami z vsega sveta.

Skratka, raziskava MOKVTR je izjemno podjetje vodilnih svetovnih ustanov, ki ne slovijo po zavzemanju za skrajnostne zamisli pri spreminjanju sveta. Še pomembneje pa je, da je že 60 držav obljubilo sodelovanje v raziskavi; čeprav Velika Britanija ni med njimi, pa Watson pravi, da britanski predsednik vlade povsem podpira MOKVTR.

ISIS si prizadeva za isto
Reden bralec bo pritrdil ugotovitvam MOKVTR, objavljenim v reviji Science in society, in bo nad njimi ravno tako navdušen, kot smo mi. (Zelo nas tudi veseli, da je soavtorica poročila MOKVTR Lim Li Čing, bivša namestnica urednika SiS (2002–2004), preden je odšla delati v Malezijo za organizacijo Third world network.

Neovrgljive zaključke MOKVTR, ki jimzaradi neovrgljivih dokazov ni moč ugovarjati, smo še bolj poudarili v poročilu Food Futures Now: *Organic *Sustainable *Fossil Fuel Free pod okriljem ISIS-TWN, ki je bilo 22. aprila '08 poslano britanskemu parlamentu.

Vsi smo bili navdušeni nad ugotovitvami poročila, ker odločno spodbijajo desetletja trajajočo in zavajajočo propagando podjetij s področja genskega inženiringa ter se končno lahko lotimo nujne naloge uvajanja trajnostnih načinov pridelave hrane za ves svet. Londonski časnik Daily mail je zapisal: »Biotehnološka podjetja so dolga leta zavračala kritiko na svoj račun in vztrajno zatrjevala, da je možno znižati cene hrane in odpraviti lakoto po svetu le z gensko spremenjenimi poljščinami. No, zdaj je jasno, da to ne drži.«

Poročilo Food futures now gre še dlje. Trdimo, da je svet možno nahraniti edinole z ekološkim poljedelstvom, ki obenem tudi najmanj vpliva na podnebne spremembe. Le ekološko kmetijstvo ter pridelovanje hrane in pridobivanje energije ob upoštevanju krajevnih razmer omogočajo zmanjševanje toplogrednih plinov, ki jih povzroča človekova dejavnost, in odpravljanje naše odvisnosti od fosilnih goriv.

Ni več možno delati po starem, GS poljščine še hujša nesreča
OZN je leto 2008 razglasila za krizno leto na področju hrane, ker pomanjkanje žit in močna rast njihovih cen porajata upore po vsem svetu. Neposredni krivec zanje je obsežno odsvajanje koruze in drugih prehranskih poljščin prehrani za pridobivanje biogoriva, ker je cena nafte poskočila do neba. Proizvodnji hrane se ne piše dobro, če se bo še naprej delalo tako kot do sedaj, obeta pa se še dosti slabše, če bomo sprejeli GS poljščine.

Podnebne spremembe so hujše, kot se je predvidevalo. Temperature naraščajo, zaradi sprememb padavin pa bo pridelek poljščin manjši do 16 odstotkov. Ledeniki se topijo 20-krat hitreje od predvidenega, zaradi dvigovanja morske gladine pa poplavljanje in nasoljevanje ogrožata tretjino svetovnih kmetijskih površin v obmorskih področjih, medtem ko velik del ostalih kmetijskih površin ogroža pomanjkanje vode v vodotokih, ker izginjajo ledeniki, z njimi pa usihajo tudi reke, ki se napajajo iz njih.

Vremenske skrajnosti se dogajajo vse pogosteje in lahko se zgodi, da se bo zaradi njih pridelek poljščin zmanjšal za tretjino ali več. Zaradi svetovnega segrevanja ozračja se spreminja okolje, z njim pa naravni škodljivci in rastlinske bolezni, ki zlasti ogrožajo monokulturne industrijske poljščine. Predvsem pa sta glavna krivca segrevanja svetovnega ozračja industrijsko kmetijstvo in industrijska pridelava hrane, ki ga spodbuja naša energetska odvisnost od nafte, in pa odvisnost poljskega namakanja od črpanja podtalnice, kar je še huje.

Podtalnica je skoraj presahnila v večini glavnih področij za pridelavo hrane po svetu, ob tem ko se nenehno zmanjšujeta plodnost zemlje in pridelek poljščin ter nas tepejo trajne napake industrijske zelene revolucije. Zagovorniki genskega inženiringa so kot razlog za uvajanje GS poljščin navajali prav pomanjkanje hrane.

Ugotovilo se je, da je britanski Državni svet za raziskave pomagal biotehnološki industriji pri trženju, kar je počel pod krinko znanstvene raziskave ("UK Farmers Upbeat about GM Crops" Debunked /Razkrinkana laž »Britanski kmetovalci se navdušujejo za GS poljščine«/, SiS 38), čeprav se kopičijo nesporni dokazi proti GS poljščinam.

Podatki, ki jih je zbralo ameriško Ministrstvo za kmetijstvo, in podatki raziskav, ki so jih opravile univerze, dosledno pričajo, da GS poljščine ne dajejo večjega pridelka ali pa ga celo zmanjšajo. Poraba herbicida glifosata se je v obdobju od 1994 (ko so se vpeljale prve GS poljščine) do 2005 povečala več kot 15-krat, njegova večja poraba pa se ni prav odrazila v manjši porabi drugih herbicidov.

Kmetje so ugotovili, da morajo uporabljati večje količine obojih — glifosata in drugih herbicidov — če hočejo uničiti plevel, ki je postal odporen na glifosat. Raziskava, ki jo je denarno omogočila britanska država, je dokazala, da GS poljščine bolj zmanjšujejo pestrost življenjskih oblik kot pa običajne industrijske poljščine, čeprav zagovorniki GSO-jev trdijo nasprotno (Bogus Comparison in GM Maize Trial /Zavajajoče primerjave poskusnega gojenja koruze/, SiS 22).

Slabe izkušnje kmetovalcev z vsega sveta z GS poljščinami so že anekdotične in kažejo, da GS poljščine potrebujejo več vode kot pa običajne poljščine. Skratka, GS poljščine prinašajo vse najslabše, kar je prinesla zelena revolucija, le da v še bolj zaostreni obliki, med drugim — zaradi genske istoličnosti GS poljščin — tudi večjo podvrženost rastlinskim boleznim in občutljivost za podnebne skrajnosti; plus izjemne varnostne zahteve, ki so bile opisane v mnogih številkah revije SiS s tekočo vred in jih ugotavlja tudi MOKVTR.

Preobrat zdaj ali nikoli
Zdaj je skrajni čas za preobrat ali pa ga ne bo več. Nimamo ne časa ne sredstev, da bi jih zapravljali za GS poljščine, ki jih je treba dokončno ukiniti. Na drugi strani pa moramo vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v prenovo kmetijstva in pridelave hrane, če hočemo ublažiti pomanjkanje hrane in ublažiti podnebne spremembe.

Poročilo Food futures now združuje najnovejše znanstvene analize, vzorčne raziskave, ki so jih opravili kmetje, ter lastne izkušnje kmetovalcev in posodobitve, ki neredko begajo akademske znanstvenike, ker se oklepajo zastarelih in opuščenih teorij. Poročilo tudi namiguje, kako se mora spremeniti prevladujoče znanje o kmetijstvu, da se omogoči njegova korenita prenova in prenova pridelave hrane, k čemur poziva poročilo MOKVTR.

Najdragocenejše je uporabno znanje, posodobitve in védenje krajevnih kmetovalcev, ki so se uspeli rešiti okovov kmetijske zelene revolucije oziroma so uspeli izčrpano, izsušeno zemljo obnoviti v plodno oazo. S tem ko so kmetijska opravila prilagodili naravi in njenemu gospodarnemu kroženju, ti kmetovalci najbolj nazorno kažejo, kako se da večati storilnost ob istočasnem varčevanju s sredstvi, obenem dovoljevati naravi, da uspeva, in večati 'naravni kapital', od katerega je odvisno vse življenje, z industrijo vred.

Zlasti pa navdihuje zgodba o kmetovalcih iz podsaharskega Sahela, ki so ozelenili puščavo z ohranjanjem dreves in s sajenjem novih, s čimer so tamkajšnji krajini zagotovili tudi več padavin. Zgodba priča, da človek s svojo iznajdljivostjo in primernim ukrepanjem zmore najti rešitve tudi v času podnebnih sprememb. Pozorno prisluhnimo ponujenim naukom in se opogumimo!

(poslovenil MF; maj 2008)