Živalske vrste izumirajo s hitrostjo, kot je nismo videli že od izumrtja dinozavrov. Pred kratkim izdani t.i. Kazalec živega planeta je namreč pokazal poguben učinek človeštva, saj je raznolikost živalstva upadla za kar tretjino med letoma 1970 in 2005.

Poročilo, ki ga je izdalo društvo WWF je pokazalo, da je število živalskih vrst na kopnem upadlo za 25 odstotkov, v morju pa kar 28 odstotkov. Johnatan Loh, urednik poročila je povedal: »toliko izumrlim živalskim vrstam v zgodovini človeštva še nismo bili priča.

Tako hiter upad števila različnih vrst je bil zabeležen le ob izumrtju dinozavrov.« Znanstveniki poročajo, da je trenutna hitrost izumiranja vrst kar 10.000-krat hitrejša od hitrosti, ki smo jo v zgodovini obravnavali kot običajno.

Medtem ko se predstavniki narodov srečujejo v Bonnu na srečanju Biološke raznolikosti, bodo te številke očrnile ves trud držav, da bi do leta 2010 občutno zmanjšale izumiranje živalskih vrst. Avtorji poročila pravijo, da je cilj srečanja popolnoma nedosegljiv.

Med opazovanjem 4000 vrst v roku 35 let, ekipa ni le določila uničujočega učinka človeštva, temveč tudi s prstom pokazala na tiste, ki so zanj odgovorni. Ben Collen je povedal: »Med letoma 1960 in 2000 se je število ljudi podvojilo, v istem obdobju pa je število živali padlo za 30 odstotkov.«

Študija je izpostavila pet vzrokov za izumiranje živalskih vrst, vseh pet pa lahko neposredno navežemo na človeka: podnebne spremembe, onesnaženje, uničenje naravnega okolja živali, razširjenost vsiljivih vrst in preveliko izkoriščanje živalskih vrst.

V času, ko smo na spisek ogroženih živali dodali tudi severnega medveda, se je pokazalo, da je število ogroženih vrst veliko večje, kot je bilo pričakovano. Primer rečnega delfina, ki je že izumrl ali pa je vsaj na robu izumrtja, je tipičen primer izumrtja živalskih vrst. Izginotje tega čudovitega bitja so zakrivila trčenja z ladjami, izguba naravnega okolja in onesnaženje. Zopet je krivec le eden – človeštvo.

Poleg nadzora emisij pa poročilo predlaga še dve rešitvi – izognitev uničevanju naravnega okolja živali s prekomernim razvojem in poseljevanjem ter izognitev zakolu ali ulovu določenih živalskih vrst.

Izguba živalskih vrst pa ni le žalostna izguba čudovitih bitij, temveč tudi težava za človeštvo. Zaloge hrane so namreč tako manj zaščitene pred golaznijo in boleznimi, zmanjšane pa so tudi zaloge vode.

Vir: dne.enaa.com/