Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/20080528193718956

Vpliv genetsko spremenjenih rastlin (GSR) na žuželke sobota, 31. maj 2008 @ 05:02 CEST Uporabnik: tinag Avtor: Tina G So lahko gensko spremenjene rastline krive za množično izginotje in pomor čebel? Ker trenutno uradno v Sloveniji še nimamo podatkov, da bi kdorkoli pri nas že gojil sicer edino v Evropi dovoljeno gensko spremenjeno koruzo MON810, bi lahko upravičeno sklepali, da krivec za pomor čebel niso transgene rastline. Kljub temu pa znanstveniki ne izključujejo tudi te možnosti. V S. in J. Ameriki, ki sta po obsegu gojenja gensko spremenjenih rastlin na prvem mestu (v letu 2007 je bilo nekaj čez 100 milijonov ha posejanih z GSR) že imajo resne probleme tako s pomori čebel kot tudi z njihovim skrivnostnim izginotjem. Problem je še posebno pereč in občutljiv s spoznanjem, da so čebele ključne pri opraševanju kmetijskih rastlin, predvsem sadja. Ameriški čebelarji so lani po podatkih ministrstva za gospodarstvo izgubili kar 30 odstotkov čebeljih družin. Živilsko prehrambena podjetja v Ameriki, prav tako pa tudi kmetje, ki so odvisni od proizvodnje sadja, že razmišljajo, da bi del dohodka investirali za podrobnejše raziskave, da bi odkrili resnične vzroke za njihov pomor čebel. Še posebej bi nadaljnji trend izginjanja čebel prizadelo pridelovalce jabolk, breskev, borovnic in oreščkov, saj se delež opraševanja s čebelami pri teh kulturah ocenjuje nad 50-odstotkov. Tudi pri nas nekateri znanstveniki ne izključujejo možnosti o škodljivem vplivu gensko spremenjenih rastlin na čebele. Na to predvsem opozarja čebelar dr. Janko Božič iz Biotehniške in dodaja, da so gensko spremenjeni organizmi v največji meri razširjeni zaradi želje po učinkovitem in ekonomičnem zatiranju žuželk. Tudi sam je zaskrbljen zaradi velikega pritiska industrije na izrabo to vrstnih organizmov. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da večinoma industrija, ki proizvaja in daje svoje proizvode na trg, sama izvaja poskuse in s tem poskušajo dokazovati pozitivne učinke na kvaliteto hrane kot tudi same ocenjuje okoljevarstvena tveganja. Dodaja, da tako imenovane Bt-rastline, ki imajo vgrajen gen za sintezo toksinov, niso prav nič prijazne do žuželk, ki se poskušajo prehranjevati z njimi. Dr. Marko Kovač, ki je doktoriral s področja rekombinantnih inhibitorjev serinskih proteinaz, pojasnjuje, da imajo gensko spremenjene rastline odporne na insekte (Bt-rastline) vstavljen gen ali del gena bakterije Bacillus thuringiensis (gen cry1ab) , ki je znana po tem, da vsebuje protoksine (toksično neaktivne snovi), ki se v prebavilih ličink tarčnih organizmov žuželk pretvori v aktivni toksin. Ta pa povzroči, da se membrane celic prebavnega trakta »naluknjajo« in zato ličinke ne morejo dobiti dovolj snovi za svojo rast in razvoj. Dr. Branka Javornik, profesorica in predsednica znanstvenega odbora ZOOS, potrjuje stalno prisotnost Bt-strupa v celici rastlin, saj se ta tvori v vseh tkivih transgene rastline, tako v listih, ki ga je največ (8-10 mg/kg sveže mase) kot tudi v koreninah, v zrnu in v cvetnem prahu (okoli 0,1 mg/kg sveže snovi). Božič pa opozarja, da so te vrednosti že lahko nevarne, kar bi se lahko pokazalo predvsem v poletnih mesecih, ko ni dovolj druge hrane za čebele. Ker čebele nabirajo tudi cvetni prah koruze, se ta toksin iz genetsko spremenjenih rastlin kopiči tudi v čebelji družini in nanjo deluje toksično. Opozarja, da je premalo raziskav v času prezimovanja čebel, ko je za obstoj družine lahko usoden tudi subletalni učinek strupa. Nevarnost pa preži tudi v satju, ki je okužen z gensko spremenjenim cvetnih prahom. Srž problema pa je tudi možni vidik prenosa novo vstavljenega gena ali del njega v bakterije. Poskus, ki je bil opravljen leta 2004 ni zanikal prenosa transgenih genov iz repice v mikroorganizme v črevesu čebele. Doc. dr. Gorazd Pretnar nas je pred kratkim tudi opozoril, da je povsem jasno, da je gensko spremenjena koruza MON810, ki proizvaja bakterijski toksin kot zaščito pred koruzno veščo, za okolje nevarna, saj obstajajo podatki, da pelod in razgrajen rastlinski material lahko škodujeta vodnim organizmom, na primer različnim ličinkam mladoletnic (Trichoptere). Te pa so hrana dvoživkam in ribam, zato meni, da je uvajanje GS-koruze v Sloveniji nedopustno. Z laboratorijskimi poskusi so dokazali zmanjšano rast in povečano smrtnost netarčnih vodnih žuželk kot posledico hranjenja z GS- koruzo. Inštitut za trajnostni razvoj opozarja na kopičenje Bt-strupa v okolje. Bt-koruza v vseh svojih delih ves čas rasti izloča toksin Bt. Gen, ki ji to omogoča, izhaja iz bakterije Bacillus thuringiensis . Pripravki za varstvo rastlin s to bakterijo so dovoljeni od leta 1964. Uporabljajo jih po potrebi in časovno omejeno in tu se toksin pod vplivom svetlobe in drugih okoljskih dejavnikov zelo hitro razgradi. V primerjavi z enkratno uporabo Bt-pripravka pomeni pridelava Bt-koruze 1.500 – 2.000 večji odmerek toksina Bt na hektar. Še večji problem pa medonosnim čebelam predstavljajo tako imenovane gensko spremenjene rastline, ki jim je genski inženiring odvzel sposobnost razmnoževanja (sterilne rastline). Opravka imamo s tako imenovano »terminator« tehnologijo. Ta posejana semena kmetom ne omogočajo, da bi si razmnožili svoja lastna semena, prav tako pa predstavljajo prikrito grožnjo čebelam. V prebavilih čebel, ki so nabirale cvetni prah na teh genetsko modificiranih rastlinah so našli različne bolezni, ki se nanašajo na prebavila (na primer nosema) in jih nekateri enačijo z enakimi simptomi kot jih ima rak na človeškem črevesju. Vsekakor je to področje, ki bi ga bilo vredno podrobneje raziskati. Komentarji (1) www.pozitivke.net