Svetovni poziv proti patentiranju običajnih semen in kmetijskih živali!

Skupno Javno pismo, naslovljeno na:

• Razširjeni odbor za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu
• predstavnike vlad
• direktorske uprave gospodarskih družb s področja kmetijstva

Po vsem svetu so se patenti dolgo let odobravali za gensko spremenjena (GS) semena in živali. Dobro je znano, da tovrstno patentiranje ogroža kmetovalce, ker jim krni pravico do shranjevanja pridelanega semena, žlahtnitelji pa ne smejo več po lastni presoji uporabljati patentiranih semen za nadaljnje žlahtnenje.

V ZDA in Kanadi je, recimo, večnacionalna gospodarska družba Monsanto tožila mnoge kmetovalce zaradi domnevnega kršenja patentov. Isto podjetje je sodno preganjalo tudi evropske uvoznike argentinske soje. Razen tega se zaradi možnosti patentiranja semen močno koncentrira mednarodno tržišče semen, kjer le deseterica večnacionalnih podjetij obvladuje približno polovico mednarodnega trgovanja s semeni.

Proti tem patentom se borijo številne organizacije kmetovalcev in nevladne organizacije po svetu. Ker pa v večini držav po svetu gojenje gensko spremenjenih organizmov (GSO-jev) še vedno ni dovoljeno oziroma je omejeno le na manjše število poljščin, škodljivost takih patentov ni povsod očitna.

Vendar pa se v patentiranju poraja nova težnja. Poleg GSO-jev (recimo soja round-up ready) se namreč zdaj skušajo patentirati tudi običajne rastline. Recimo, vložene so patentne zahteve za sojo z kakovostnejšim oljem, patentni zahtevek pa se nanaša na tisti del sojine DNK, ki se uporablja pri običajnem žlahtnenju in tehnologiji za izboljšanje običajnih žlahtniteljskih postopkov (recimo žlahtnenje z označevalniki).

Taki najbolj zaskrbljujoči primeri so nekateri patentni zahtevki Syngente, ki se hoče s patentom polastiti pravice do trženja velikega dela riževe DNK in njegove uporabe v žlahtnenju kakršnihkoli prehranskih poljščin z DNK, ki je podobna riževi (recimo pšenica in koruza).

Evropski patentni urad je odobril tudi patent za rastline nebinovke (lat. brassica), ki so se s pomočjo označevalnikov požlahtnile, da so odporne na aphidne zajedavce. Tudi druge nedavne Monsantove patentne vloge v prašičereji se nanašjo na običajno pasemsko vzrejo prašičev, kar nakazuje vse večjo nevarnost, da se hoče peščica večnacionalnih podjetij polastiti kmetijskih virov in jih  monopolno izkoriščati v svetovnem obsegu.

Kmalu bo Razširjeni odbor za pritožbe pri Evropskem patentnem uradu obravnaval še en tovrsten patentni zahtevek — za postopek za zvišanje vsebnosti določenih kemičnih sestavin v zelenjavi iz družine brassica (oz. križnic; to so ogrščica, repa, koleraba, zelje, ohrovt, brokoli, cvetača, kitajsko zelje, gorčica idr. — prevaj. op.) .  

(Ne)odobritev dotičnega patentnega zahtevka bo odločala o nadaljnjem (ne)dodeljevanju patentov za običajna semena v Evropi. Medtem ko je v ZDA patentiranje običajnih rastlinskih vrst vsakdanjost, pa številne države, zlasti države v razvoju, ne dodeljujejo patentov za rastline ali živali.

Vendar pa nedavni dogodki na tem področju kažejo, da standardi, ki jih upoštevajo in postavljajo patentni uradi v Evropi, ZDA in na Japonskem, vplivajo na mednarodne predpise (Sporazum o tržnih vidikih pravic do intelektualne lastnine pod okriljem Svetovne trgovinske organizacije, in Svetovno organizacijo za intelektualno lastnino).

Zato so patentni uradi po vsem svetu prisiljeni sprejeti njihove predpise in prakso upoštevajoč bodisi mednarodne predpise ali sprejete dvostranske sporazume. Racimo, Indija je pravkar sprejela tretjič popravljeni patentni zakon, ki je pravno usklajen z določili Sporazuma o tržnih vidikih pravic do intelektualne lastnine.

Opisana zaskrbljujoča težnja v patentni politiki bo prizadela veliko več kmetovalcev in žlahtniteljev kot patenti za GSO-je. Povsod bodo ukinjene tudi vse preostale pravice kmetovalcev in rejcev, ki so jim za potrebe žlahtnenja omogočale prosto razpolaganje z rastlinskimi vrstami in živalskimi pasmami.

Dotični patenti bodo izničili vse dosedanje ugodnosti in pravice kmetovalcev in rejcev, ki so jim omogočale preživetje, prehransko samostojnost in ohranjale naravno pestrost v kmetijstvu. Velika večina kmetovalcev v razvijajočih se državah spada v skupino malih kmetovalcev, ki so povsem odvisni od semen iz svojega pridelka, ki jih shranijo in medsebojno izmenjujejo.

Če želimo še naprej ohraniti neodvisnost kmetovanja, žlahtnenja rastlin, pasemske vzreje in živinoreje, s tem pa prehransko varnost za prihodnje rodove, moramo mi, spodaj podpisani kmetovalci, raziskovalci, žlahtnitelji, pasemski rejci in organizacije civilne družbe z vsega sveta, odločno zavrniti kakršnokoli patentiranje življenja ter od patentnih uradov in politikov z zakonodajno močjo zahtevati hitro ukrepanje, da se ukinejo vsi dozdaj dodeljeni patenti za požlahtnene običajne rastline in živalske pasme ter za dele DNK, ki se uporabljajo v običajnih žlahtniteljskih tehnikah, in tudi patenti za postopke običajnega žlahtnenja rastlin in pasemsko vzrejo živali. In pozivamo tudi gospodarske družbe, da ne uporabljajo nobenih tovrstnih patentov.

Kdo je iznašel brokoli?
Kaj kmalu se zna zgoditi, da bodo rastline na vašem vrtu patentirane (smeli jih boste gojiti le proti odškodnini — prev. op.)

V Evropi je brokolijeva rastlina patentirana. Družba Bioscience ima že od leta 2002 patent za posebno vrsto brokolija, ki jo je vzgojila z običajnim žlahtniteljskim postopkom. Zaradi množičnega nasprotovanja temu patentu je Evropski patentni urad primoran sprejeti odločitev, ki bo precedenčni primer z daljnosežnimi posledicami: Ali se lahko dodeli patent za rastlino, ki se pridobi z običajnim žlahtnenjem?

Dosedanja evropska patentna zakonodaja je prepovedovala patentiranje “bistvenih bioloških postopkov za gojenje rastlin ali vzrejo živali.” Evropski patentni urad v Muenchenu že obravnava z genskim inženiringom ustvarjene rastline in živali kot iznajdbe, ki se lahko zaščitijo s patentom. Postopno pa se tovrstna praksa dodeljevanja patentov širi tudi na običajne rastline in živali. Z brokolijem povezana odločitev bi lahko odprla duri za vsakovrstne patente, zlasti pa za semena in vzrejne živali.

Z dodelitvijo patenta za rastlinsko vrsto ali živalsko pasmo, ki je bila vzgojena oziroma vzrejena z običajnimi žlahtniteljskimi sredstvi, je okraden kmetovalec oziroma žlahtnitelj, kar ima daljnosežne posledice. Monsantov patentni zahtevek za prašičjo pasmo, vzrejeno z običajnimi žlahtniteljskimi postopki, in njemu podobni zaskrbljujoči primeri kažejo, kako si skuša velika večnacionalna gospodarska družba prilastiti biotsko pestrost in jo monopolno izkoriščati.

V ZDA so morali kmetovalci, ki so bili obtoženi, da so uporabljali Monsantovo patentirano seme brez plačila licenčnine, že plačati Monsantu več sto tisoč dolarjev. Patentiranje semen v državah v razvoju lahko ogrozi njihovo osnovno prehransko varnost. Patent za neživo snov je v določenih okoliščinah smiseln. Toda rastline in živali se ne morejo pretvoriti v “človeško iznajdbo” s pravnimi zvijačami.

Zaskrbljena javnost po vsem svetu se skupaj s petdeset kmetijsko-pridelovalnih organizacij bori proti takim novim patentom in nadziranju svetovne oskrbe s hrano, ki jo hoče obvladovati peščica velikih gospodarskih družb. Poljedelstvo, žlahtnenje rastlin in vzreja živali morajo ostati neodvisni od gospodarskih družb, kakršna je Monsanto ali druge ustanove. Le na tak način je možno ohraniti samostojnost in trajnost oskrbe s hrano ter zadostiti potrebam kmetovalcev in porabnikov po vsem svetu..

Prosimo, podprite svetovni poziv proti patentiranju življenja s svojim podpisom!

Nikakršnega patentiranja ne rastlin ne živali!

Podpiram sledeče zahteve:

• Prepovedano je patentiranje semen in živali po vsem svetu.
  
  
• Politiki z zakonodajno močjo in patentni uradi morajo takoj poskrbeti, da se ukinejo vsakršni patenti za živali ali rastline, pridobljene z običajnim žlahtnenjem. Isto velja tudi za zaporedja DNK, ki se uporabljajo v običajni pasemski vzreji in žlahtnenju rastlin, recimo v žlahtnenju s pomočjo označevalnikov.

Gospodarske družbe morajo umakniti vse tovrstne patentne vloge in ne smejo vlagati novih.