Nekaj informacij o ekoloških vaseh oziroma trajnostnem sobivanju

V ospredju je sožitje med človekom in naravo
Običajno so z izrazom ekovasi mišljena trajnostna naselja na splošno; takšna okolja se lahko nahajajo tako v neokrnjeni naravi kot tudi v urbanih mestnih področjih. V ospredju je sožitje med ljudmi in naravo, ki lahko obojim prinaša boljšo kvaliteto bivanja.

Ljudem ponuja okolje za zdrav človeški razvoj, ki je mogoč samo na trajnostni način. Samo ko so naše aktivnosti neškodljivo vključene v naravno okolje, prihodnjim rodovom ne zmanjšujemo njihovih možnosti za polno življenje. Zato moramo pri vseh odločitvah enako upoštevati tako sedanjost kot prihodnost. Kar največ rešitev se v ekovasi išče znotraj teh okvirov.

Po eni strani takšen način življenja ni nov, saj so naši pradedje v dobršni meri živeli na trajnostni način. Seveda obstaja kar nekaj razlik, predvsem pa moramo modro združiti staro in novo brez izgube vrednot, identitete in povezanosti.

Veliko več kot samo hiše
Najpogostejša predstava ekovasi je usmerjena predvsem v zgradbe, kar je po eni strani razumljivo, saj nam ustvarjanje doma pomeni enega večjih življenjskih izzivov, tako po finančni kot tehnični plati. Ni splošnega merila, kdaj naselje lahko poimenujemo ekovas. Vrnemo se lahko k iskanju sožitja med človekom in naravo ter v kolikšni meri je to uresničeno.

Tako tudi Svetovna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN) ne postavlja jasne ločnice in v svoji mreži združuje najrazličnejša naselja in projekte, ki so zavezani trajnostnemu sobivanju. Med njimi najdemo od visokotehnoloških naselij do velikih skupin afriških vasi in majhnih ekocentrov.

V najboljšem primeru ekovasi težijo k temu, da postanejo popolnoma funkcionalna, v širše okolje integrirana naselja, ki temeljijo na celostnem načrtovanju, naučenem od narave. V grobem bi področja, katerim se v ekovaseh posveča skrb, lahko razdelili na tri glavne elemente:

Skrb za ljudi; je vsekakor eno najpomembnejših, saj se veliko projektov ravno v tem delu sooča z največjimi izzivi (različnost, sestavljanje skupin, načini odločanja, upravljanje, razreševanje konfliktov). Za nas kot ljudi moramo skrbeti ravno tako kot za svet v katerem živimo.

To je pomembno na individualni ravni in na ravni skupnosti, saj naša znanja in večine niso uporabna, če smo preutrujeni, da bi naredili kaj uporabnega. Spodbuja se samostojnost, sodelovanje in podpora drug drugemu. Skrb za ljudi je naša zapuščina prihodnjim rodovom.

Pravični deleži; so stičišče skrbi za naravo in skrbi za ljudi. Imamo samo en planet in moramo si ga deliti – drug z drugim, z drugimi živimi bitji in s prihodnjimi rodovi. To pomeni omejevanje porabe, še posebej naravnih virov in trud, da ima vsakdo dostop do osnov za življenje: čisto vodo, čist zrak, hrano, zavetišče, pomenljivo delo in socialni kontakt.

V ta namen moramo raziskovati razvoj k novi socialni ekonomiji, ki omogoča trajnostno in pomenljivejše delo, ki služi ljudem, skupnostim in planetu. Trajnostno kmetovanje in proizvodnja hrane išče načine, kako zadovoljiti potrebe brez ogrožanja zdravja naravnih sistemov.

Skrb za naravo; pomeni da mora naše načrtovanje temeljiti na naravnih sistemih. Pomembno je delo z naravo, ne proti njej – brez neupravičene porabe naravnih virov hitreje, kot se lahko obnavljajo. Narava nas uči zaključenih krogov – rezultat enega procesa je vhodni material za drugega (npr. kompostiranje) – brez oziroma z minimalnimi odpadki. Na tak način moramo raziskovati tudi načine gradnje naših naselij, s spoštovanjem in občudovanjem posebnosti naših bioregij.

Ekovasi kot preizkušen odgovor na naraščajoče svetovne probleme
Na vsakemu od nas je, da najprej premislimo, kakšno življenje želimo za nas in za naše naslednike. Potem se ozrimo vase in okoli sebe ter ugotovimo, kako blizu smo tem ciljem in koliko smo sami pripravljeni storiti za to. Najbrž načrti in vizije naših ekonomsko orientiranih vlad ne bodo dovolj, saj noben njihov kazalnik ne upošteva naše sreče, zadovoljstva in veselja do življenja.

Ekovasi so ena od možnosti, če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike. Narava nam mogoče najbolj nazorno, včasih tudi kruto in vse pogosteje kaže, da naš »razvoj« ne pelje v pravo smer. Tudi klimatologi in drugi znanstveniki nas opozarjajo, da časa nimamo na pretek. Zato so izkušnje in rešitve najrazličnejših ekovasi po svetu še dragocenejše, saj so preizkušene in zrele za implementacijo. Ekovasi tako lahko vidimo kot trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

Ekovasi v Sloveniji in po svetu
Kot začetke današnjih ekovasi lahko štejemo nekatere projekte, ki so se pojavili v 60. letih na različnih koncih sveta in so v glavnem temeljili na okoljskih ali duhovnih vrednotah. V 90. letih so se ekovasi začele povezovati med seboj in nastala je Globalna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network – GEN). GEN danes deluje v svetovalni vlogi pri Združenih narodih in je pomemben sogovornik tudi vladnim in drugim civilnim krogom.

Kakšno je točno število ekovasi po svetu je težko oceniti, saj je veliko članov nacionalnih združenj; združenje Sarvodaya na Shri Lanki tako združuje 17.000 vasi po celem otoku, podobno gre tudi pri 13 evropskih članicah za nacionalna združenja ekovasi.

V Sloveniji je že kar nekaj projektov v različnih zrelostnih fazah, ki pomembno prispevajo k razvoju idej in rešitev na trajnostnem področju. Upamo, da kmalu dobimo tudi prvo pravo, polno delujočo ekovas.

Pripravil: Domen Zupan, www.ekovas.si