Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
PLAČATI NA KONCU
Neki mož se je iz Vzhodne Evrope preselil v Ameriko. Ko je prišel v novo domovino, je šel v samopostrežno restavracijo, da bi nekaj pojedel. Usedel se je za prazno mizico in čakal natakarico, da bi naročil jedačo. Seveda ni bilo nikogar. Čez nekaj časa je sedla nasproti njega gospa s polnim pladnjem hrane in mu razložila, kako poteka postrežba v samopostrežni restavraciji.
»Začnete tam,« mu je pojasnjevala. »Greste mimo pultov in izberete, kar hočete. In na koncu vam bodo povedali, koliko morate plačati.«
»Kmalu sem se naučil, kako gredo stvari v Ameriki,« je mož pripovedoval prijatelju. »Tu je življenje kot samopostrežna restavracija. Dobiš lahko vse, kar želiš, vse do takrat, ko je treba plačati. Lahko uspeš, toda nikoli ne boš uspel, če boš čakal, da ti bo kdo uspeh prinesel. Moraš vstati in to storiti sam.«
Za vse izbire v življenju bo treba na koncu plačati –podobno kot v samopostrežni restavraciji.
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
PLIMSOLOVO ZNAMENJE
Samuel Plimsoll je bil pred dobrim stoletjem član britanskega parlamenta. Motilo ga je, ker so bile tovorne ladje tako težko natovorjene, da so se potapljale in povzročale smrt mornarjev in materialno škodo. Dosegel je, da so sprejeli zakon, ki je predpisal, da so na tovorne ladje zarisali črto. Ko so na ladjo naložili toliko tovora, da se je potopila v morje do te črte, so z natovarjanjem morali prenehati. Mornarji to znamenje imenujejo 'Plimsolovo vodno znamenje'.
Tudi ljudje imamo tako Plimsolovo znamenje. Obstaja točka, neka meja, do koder se lahko obremenimo. Zavedati se moramo, da so naše sposobnosti omejene ter da potrebujemo počitek, sprostitev in trenutke duhovnosti ter povezanosti z Bogom, iz katerih črpamo moč za življenje. Si znamo zarisati 'Plimsolovo znamenje'?
ponedeljek, 3. marec 2003 @ 09:17 CET
Uporabnik: ana
DEEPAK CHOPRA
ZAKON ČISTE ZMOŽNOSTI
Vir vsakršnega ustvarjanja je čista zavest…
Čista možnost, ki bi rada utelesila breztelesno.
Ko spoznamo, da naš resnični Jaz ni nič drugega kot čista možnost, se zlijemo s silo, ki vse v vesolju napravlja vidno.
ZAKON DAJANJA
Vesolje deluje v dinamični izmenjavi…
Dajanje in sprejemanje sta samo dva različna vidika energijskega pretoka v vesolju.
Če bomo voljni dajati to, kar iščemo, bomo v svojem življenju ohranili izobilje vesolja.
ponedeljek, 3. marec 2003 @ 08:44 CET
Uporabnik: ana
Božo Rustja: DROBNE ZGODBE Z BISEROM
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
PREČIŠČEVANJE ZLATA
Ob bregovih neke ameriške reke sta bila pomešana zlato in telurij.
Ob prvotnem postopku ni uspelo ločiti teh dveh elementov, zato so veliko rude vrgli proč kot neuporabno.
Nekoč je neki rudar rudo zamenjal za kos premoga in jo dal v sobno peč. Ko je potem čistil pepel iz peči, je našel v njem kepice čistega zlata. Vročina je sežgala telurij in nastalo je zlato v čistem stanju. Odvrženi kos rude je rudarju prinesel srečo.
Ljudje smo podobni tej rudi. V sebi skrivamo zlato, a je potrebna kaka preizkušnja v peči življenja, da ga odkrijemo. V preizkušnji pridejo na dan tako dobre kot slabe lastnosti človeka.
nedelja, 2. marec 2003 @ 20:00 CET
Uporabnik: stojči
Skozi vesolje hitimo,
z neverjetno brzino,
100.000 km na uro.
Razmišljam o gripi,
zakaj eni zbolijo,
drugi pa ne,
ali ni ta gripa,
samo fotonsko opozorilo,
nam malim »vesoljčkom«,
naj že tako ali drugače,
očistimo vse svinjarije,
ki so se nabrale,
skozi čas, znotraj nas. :)
BOŽJA OKROŽNICA (skrajšano)
Naslovnik: Vi
Pošiljatelj: Bog
Dal sem vam moč mišljenja.
Dal sem vam moč ljubezni.
Dal sem vam moč volje.
Dal sem vam moč smeha.
Dal sem vam moč domišljije.
Dal sem vam moč ustvarjalnosti.
Dal sem vam moč načrtovanja.
Dal sem vam moč govora.
Dal sem vam moč molitve.
Knjiga je namenjena ljudem, ki so začeli raziskovati duhovni svet in bi radi spoznali temeljna načela in značilnosti duhovnosti:
- kako raziskovati svoj notranji svet;
- kako raziskovati notranji svet vsega življenja;
- kako ta raziskovanja združiti, da nam bodo prišla prav v vsakdanjem življenju.
Osnovno sporočilo knjige je, da se na duhovni poti medsebojno prepletajo tri dinamike, in sicer vsak dan na tak ali drugačen način:
- v mislih pregledujemo naše obnašanje in delovanje, razmišljamo o njem in ga spreminjamo;
- se uglasimo z notranjimi in svetimi dimenzijami sebe in sveta ter jih raziskujemo;
- služimo.
Ne pozabite, da ste tu zato, ker morate opraviti nekatere stvari, a naj vas potreba po preživetju ne spravlja v obup. Vaš končni cilj ni telesno preživetje.
Prepoznajte, da ste se sami odločili priti na Zemljo. Ko boste izpolnili svoj učni smisel, lahko odidete.
Zaznavajte svet tak, kakršen v resnici je – kraj učenja.
Sodelujte v svojem življenju in uživajte, kolikor morete, a naj vas ne zasvoji.
četrtek, 27. februar 2003 @ 22:10 CET
Uporabnik: ana
Prosite stvarstvo, pa boste prejeli,
iščite v zaupanju, pa boste našli,
trkajte v iskrenosti, pa se vam bodo vrata odprla.
Vse je vaše, zato pa, kadar prosite, prosite ne kot berač, ampak kot prosi otrok, pa vam bo zadoščeno.
Sin lahko očeta zaprosi za hleb kruha. Oče mu nikakor ne bo dal namesto kruha kamen. Če ljudje, ki so zemeljski, svojim otrokom na Zemlji umejo naklanjati dobrot v obilju, ali vam ne bo vaš nebeški oče obilno naklanjal, kadar ga boste česa prosili?
četrtek, 27. februar 2003 @ 09:50 CET
Uporabnik: ana
V vsaki zgodbi te knjige je skrit biser. Da ga odkrijemo, se moramo vsaj za trenutek ustaviti in ga poiskati. Ko ga bomo našli, bomo bogatejši. Če biser podarimo naprej, lahko obogatimo še druge.
ČLOVEK V VODNJAKU
Neki človek je padel v vodnjak, iz katerega se ni mogel rešiti.
Mimo je prišel človek dobrega srca in dejal:«Res mi je žal, da si padel v vodnjak. Sočustvujem v tvoji nesreči.«
Mimo je prišel politik, odgovoren za socialo, in dejal:«Bilo je jasno, da bo prej ali slej kdo padel v ta vodnjak, ker je bil tako slabo zavarovan.«
sreda, 26. februar 2003 @ 20:35 CET
Uporabnik: stojči
Ne bi se rad ponavljal z uvodom prejšnjega članka, zato pojdimo raje kar takoj k bistvu zgodbe o mojstru.
Po morju se je na ladji peljal bogat trgovec, ki je imel nekje na kopnem tudi svojega učitelja in mojstra, ki mu je odkril darilo Samospoznanja.
Vremenske razmere so se slabšale iz minute v minuto, kopno je bilo zelo daleč, valovi vedno večji in neurje vse hujše. Vse je kazalo, da se bo ladja potopila in se tudi je.
Pred tem je trgovec iz dna svojega srca prosil svojega mojstra naj ga reši in mu za izpolnitev prošnje, obljubil deset zlatnikov.
ponedeljek, 24. februar 2003 @ 08:09 CET
Uporabnik: ana
Čez nekaj časa spoznaš rahlo razliko med držanjem za roko in oklepanjem duše.
Spoznaš, da ljubezen ne pomeni opiranja in da družba ne pomeni varnosti.
Spoznavati začenjaš, da poljubi niso pogodbe in darila niso obljube.
Priznavati začenjaš svoje poraze z dvignjeno glavo in odprtimi očmi, s pokončno držo odraslega, ne s potrtostjo otroka.
Naučiš se graditi vse svoje poti danes, ker so jutrišnja tla preveč negotova za načrtovanje.
Čez nekaj časa spoznaš, da te celo sonce opeče, če se mu predolgo izpostavljaš.
Zato zasadi svoj vrt in okrasi svojo dušo, namesto da čakaš, da ti nekdo drug prinese rože.
In nauči se, da resnično lahko zdržiš…
da si resnično močan,
in da si resnično vreden.
iz Kurje juhice za dušo 2. krožnik (Jack Canfield in Mark Victor Hansen)
ponedeljek, 24. februar 2003 @ 06:58 CET
Uporabnik: ziby
Mati Terezija
(1910-1997)
Rojena je bila 27. avgusta 1910 v Skopju in je albanskega porekla. Leta 1929 se je kot članica ženske kongregacije odpravila v Indijo, kjer je bila globoko pretresena nad pomanjkanjem. Izstopila je iz svojega reda in se posvetila izključno negi najbolj zapostavljenih in zavrženih oseb v Kalkuti.
7. Oktobra 1950 je formalno ustanovila nov red "Misijonark ljubezni". Od tedaj naprej je bila Mati Terezija v belem sariju z modrimi robovi neutrudna delavka v službi ljubezni in življenja.
nedelja, 23. februar 2003 @ 08:07 CET
Uporabnik: ana
Ko umrem, dajte, kar ostane od mene, otrokom.
Če že morate jokati, jokajte za svoje brate, ki hodijo ob vas.
Objemite kogarkoli in mu dajte, kar bi radi dali meni.
Rada bi vam nekaj zapustila, nekaj boljšega od besed in zvokov.
Glejte me v ljudeh, ki sem jih poznala in imela rada.
In če ne morete živeti brez mene, naj živim v vaših očeh, v vaših mislih in dejanjih dobrote.
Svojo ljubezen mi lahko najbolje izkažete tako, da dovolite, da se roka sklene z roko in pustite otroke, ki morajo biti svobodni.
Ljubezen ne umre, samo ljudje…
Zatorej, ko bo od mene ostala samo še ljubezen…
Me dajte drugim…
iz Kurje juhice za dušo 2. krožnik (Jack Canfield in Mark Victor Hansen)
sobota, 22. februar 2003 @ 08:02 CET
Uporabnik: ana
Boga za vzdržljivost sem prosil,
da bi v življenju kaj dosegel,
me neodločnega je ustvaril,
da bi ponižen bil.
Za zdravje sem ga prosil, da delal silne bi stvari,
in dal mi je bolezen, da bi boljši bil.
Sem prosil za bogastvo, da bi srečen bil,
pa mi je revščino naložil, da bi moder bil.
petek, 21. februar 2003 @ 07:05 CET
Uporabnik: ana
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj. Ne spim.
Sem tisoč vetrov, ki bučijo. Sem diamanten lesk snega.
Sem sončen žarek na zrelem klasju. Sem jesenski dež.
Ko se zbudite v jutranji tihoti, sem veseli ščebet ptic, ki krožijo v letu.
Sem zvezde, ki svetijo v noči.
Ne stojte ob mojem grobu in ne jokajte.
Nisem tukaj. Ne spim.
četrtek, 20. februar 2003 @ 08:04 CET
Uporabnik: ana
Da ne iščem tolažbe, temveč da tolažim;
da ne iščem razumevanja, temveč da razumem;
da ne iščem ljubezni, temveč da ljubim;
kajti skozi dajanje dobimo,
v oproščanju nam je oproščeno
in skozi smrt se rodimo v večno življenje.
sreda, 19. februar 2003 @ 10:00 CET
Uporabnik: stojči
Lansko leto, ko so Izraelci z buldožerji zravnali Palestinski Jenin, sem se spomnil na podobne dogodke, ki so se dogajali pred leti v Bosni. Popadla me je jeza in napisal sem tole pesem, ki jo tule objavljam.
Dvojna merila NATA pred OZN resolucijami, po mojem mišljenju pri nas, trenutno ne dajejo NATU kaj dosti šans. :)
nedelja, 16. februar 2003 @ 21:00 CET
Uporabnik: stojči
»Vse kar vem je,
da naj bi v eno noto vložil pet stvari:
dušo, srce, razum, telo, povezovalca.
Ena nota.
Če ne vložiš teh pet stvari v to noto,
mi ni mar koliko muzike znaš,
človek, jaz tega ne bom čutil…
Naredi tako, da bom čutil človeka,
Naredi tako, da bom čutil duha,
Naredi tako, da bom čutil svetost
in čutno božanskost.«
nedelja, 16. februar 2003 @ 09:30 CET
Uporabnik: stojči
Buda se je odločil za potovanje in vsi so mu odsvetovali pot po kateri je nameraval, češ da tam hudo razgraja in ropa nek ropar.
No ravno zato se je Buda odločil prav za to pot.
Ropar ga je res čakal za neko skalo in ko je ravno hotel Budo kresniti po betici, je sam otrpnil kot kip z rokami štrlečimi v vis.
Buda je šel lepo mirno mimo, takrat pa je ropar zakričal: "Ustavi se, kam greš"
Buda je odgovoril:"Jaz sem se že zdavnaj ustavil, kdaj se boš ustavil ti?"
Ropar je odgovoril:" Praviš, da si se ustavil pa greš kar naprej, mene pa sprašuješ kdaj se bom ustavil, pa se še premakniti ne morem?"