Znanstveniki pri Evropski komisiji so izrazili dvom glede vprašanja, ali bodo biogoriva sploh kdaj lahko proizvedena trajnostno in v dovolj velikih količinah. To je hud udarec za letalsko industrijo, ki največjo možnost za zmanjšanje izpustov vidi prav v večji uporabi biogoriv.

Prav tako je to slaba novica za cestni promet. Direktiva iz leta 2008 namreč določa, da mora biti delež biogoriv v celotni porabi cestnega prometa 10 odstoten. Biogoriva so teoretično ogljično nevtralna, saj ob izrabi v zrak izpustijo le CO2, ki se je v rastlinah nabiral med rastjo.

DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL   RESOLUCIJO O STRATEGIJI ZA JADRAN, ki jo predlagala z javno podporo ALPE ADRIA GREEN v sprejem Državnemu zboru skupina poslancev in za sprejem te podali naslednjo

Obrazložitev:
Sodobna civilizacija se zaveda dejstva, da je njen obstoj in razvoj v veliki meri odvisen od odnosa, ki ga bo uspela vzpostaviti z okoljem, v katerem živi in se razvija. Dosedanja paradigma neomejene rasti je namreč pokazala svoje slabosti, ki narekujejo potrebo po oblikovanju boljšega, trajnostnega ravnovesja med potrebami človeštva in zmožnostmi okolja.

Britansko trgovsko podjetje Tesco je odprlo prodajalno, za katero trdi, da je prva na svetu, ki je ogljično nevtralna. Trgovina v Ramseyju v Angliji je zgrajena iz trajnostno pridelanega lesa. Strešna okna prepuščajo v prostor sončno svetlobo brez vpliva na dvig temperature.

Zrak iz okolice filtrirajo skozi ventilatorje in s tem zmanjšujejo stroške za hlajenje. Energijo, potrebno za delovanje trgovine, pridobivajo z generatorjem, ki ga poganjajo obnovljivi viri (npr. odpadno rastlinsko olje).

Opozorilo: Pozor, permakultura bo spremenila vaše življenje, če večjih sprememb življenjskega sloga nimate v načrtu raje preberite kak drug članek!

Iz novodobnih gibanj prihaja v vsakdanjo rabo mnogo najširše uporabnih sistemov, načel, pojmov… Eden izmed teh je bil tudi ekologija. Beseda je iz prvotnega pomena, ki se je izgubil v antični davnini, prerasla v vsesplošno rabo in tako na žalost nihče več ne ve, kako naj si ga v današnji situaciji razlaga.

Vendar to pomeni tudi, da so bila ekološka načela široko sprejeta na najrazličnejših področjih in tam s pridom tudi uporabljena. Pa tudi zlorabljena, kajti v pionirskih časih nihče ni pomislil, da bi besedo zaščitil, kot recimo blagovno znamko, logotip ali patent, in jo nato preudarno podeljeval v uporabo tistim, ki se na stvar spoznajo.

ODZIV NA KOEBENHAVNSKI DOGOVOR: SPREJETI SPORAZUM JE PRAZEN

Koebenhavenski dogovor je prazen in ne vsebuje najpomembnejših vsebin. Ne le, da cilji niso dovolj ambiciozni - niti globalnih niti nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov dogovor sploh ne določa.

Sprejetje potrebe po omejitvi dviga temperature za največ 2°C v primerjavi s predindustrijsko dobo je brez konkretnih ciljev zmanjšanja izpustov prazna obljuba oz. pobožna želja, za katero je z vsakim letom odmikanja dogovora manj realnih možnosti.

EU je ponudila premalo in prepozno, da bi lahko rešila propad konference v Kopenhagnu

V soboto popoldan se je v Kopenhagnu končala podnebna konferenca brez sprejetja pravičnega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora, ki je bil potreben za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb. V kritičnem trenutku, ko je še bilo možno rešiti uspeh pogajanj, EU ni bila sposobna zagotoviti pravega vodstva.

“Kljub njenemu leporečju, se Evropska unija ne more oprati krivde za porazen rezultat konference“, je povedala Lidija Živčič, predsednica Focus društva za sonaraven razvoj. „EU je pred dvema letoma vodila proces pogajanj za sprejem novega podnebnega režima ter je v Kopenhagen prišla z jasnim mandatom in stališči. Kljub temu je zamudila vsako priložnost v pripravah na podnebno konferenco, da pokaže resnično vodilno vlogo in premakne pogajanja z mrtve točke.

Tekst: Zavod Brevka 108 - za promocijo trajnostnega načina življenja, ekološkega kmetijstva in samooskrbnih vrtov v sodelovanju z ZEKOSom -Združenje ekoloških kmetov osrednje Slovenije

Že pred štirimi leti sta se Američana, Alisa Smith in J.B. MacKinnon, odločila za enoletni eksperiment lokalnega prehranjevanja, ki daje številnim ljudem po vsem svetu zanimivo inspiracijo. Posnemajo ju tisoče ljudi in ekološke skupnosti širom po svetu.

Gibanje lokalnega prehranjevanja se nadaljuje in virusno širi in je znan pod imenom »nova ekologija« - boljši okus, boljše za okolje, boljše za lokalno ekonomijo in boljše za zdravje«. Lokalno prehranjevanje se počasi, a vztrajno sprevrača v tiho revolucij, saj na tisoče družin ponovno povezuje v sezonske ritme.

Železna zavesa, ki je 46 let delila Evropo, je pustila neizbrisen pečat tudi na evropskem živalstvu. Omejevanje gibanja ljudi in preprečevanje trgovine med vzhodom in zahodom je preprečilo tudi prihod ptic na vzhod in tako se je na evropskem zahodu naselilo precej več ptičjih vrst kot na vzhodu, ki danes močno ogrožajo domače ptičje vrste, medtem ko je železna zavesa zaščitila domače ptice pred tujimi vrstami.

Medtem, ko so ljudje na zahod prinesli številne eksotične vrste ptic, so vzhodnjaki na ozemlju Vzhodne Evrope naselili le redke nove vrste ptic, večinoma takšne ki so bile primerne za lov in prehrano (jerebice, goske, race, fazani).

EU mora 17. decembra, ko se evropski voditelji srečajo v Kopenhagnu, nasloviti tri pomembna vprašanja, ki ogrožajo uspeh podnebne konference v Kopenhagnu, opozarjajo v Focus društvu za sonaraven razvoj. EU ima le še par dni, da ponovno prevzame vodilno vlogo v boju proti podnebnim spremembam.

To lahko doseže z zagovarjanjem okoljske integritete treh ključnih elementov podnebnega dogovora, ki so v tem trenutku glavno jedro nesoglasja med državami v Kopenhagnu: cilji zmanjšanja izpustov razvitih držav, dolgoročno financiranje podnebnega ukrepanja v državah v razvoju ter pravno zavezujoča oblika dogovora v Kopenhagnu.

Včeraj se je v Kopenhagnu končala slavnostna otvoritev ministrskega dela konference. S tem naj bi se končalo tudi delo v pogajalskih skupinah v okviru kjotskega protokola in konvencije, a velika nesoglasja med državami tega niso omogočila. Tako se bodo pogajanja nadaljevala še pozno v noč in nihče ne ve, kaj bo prinesel jutrišnji dan.

Od odločitev, ki jih bodo ta teden sprejeli svetovni voditelji, bo odvisno ali bomo stopili v novo obdobje sodelovanja in solidarnosti ali pa v obdobje katastrofalnih podnebnih sprememb.

Ob robu konference v Koebenhavnu je vodja Svetovne meteorološke organizacije (WMO) MIchel Jarraud opozoril na ekstremne temperature, ki smo jih doživeli letos: "V Avstraliji je bilo leto najtoplejše, odkar so leta 1850 začeli zbirati podatke o temperaturi. Imeli so tri izjemne vročinske valove. Na Kitajskem so imeli najhujšo sušo v zadnjih petdesetih letih, ki je prizadela milijone ljudi.

Indija je imela slabo monsunsko sezono, ki ji je sledila suša, v Keniji pa je prav tako zaradi suše vladalo pomanjkanje hrane." Jarraud je izpostavil tudi močne poplave (v Burkini Faso so bile najhujše v zadnjih devetdesetih letih) in taljenje ledu (debelina ledene odeje na Arktiki je bila poleti tretja najnižja v zgodovini, takoj za letoma 2007 in 2008).

Združenje civilnih pobud je pod okriljem mednarodne organizacije Alpe Adria Green v soboto, 12.  decembra  2009,  ob 7.00 uri organiziralo protestni shod proti nameravanemu poseku dreves in rekonstrukciji ceste  na odseku  Petrol – Poden v Škofji Loki. 

Shoda se je v mrzlem decembrskem jutru udeležilo več kot 100 prebivalcev Škofje Loke. Shod je bil organiziran na podlagi informacije, da bo do poseka dreves prišlo v zgodnjih jutranjih sobotnih urah. Protestniki so s svojimi telesi želeli zavarovati drevesa pred sečnjo, do katere naj bi po nekaterih informacija prišlo prav v tem jutru. Toda to se ni zgodilo.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je Google predstavil posebno orodje, ki bo znanstvenikom in okoljevarstvenikom omogočalo, da splet uporabijo za spremljanje stanja v gozdovih po celotnem planetu.

Omenjena rešitev bo omogočala znanstvenikom, da analizirajo podatke s satelitskih posnetkov in potem izluščijo informacije o lokacijah ter meritvah deforestacije ali regeneracije gozda. Tako želijo v Googlu prispevati k temu, da bi se zaustavilo - zlasti nezakonito - uničevanje hitro izginjajočih gozdov.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je elektro Gorenjska v uporabo dalo prvo polnilnico za električna vozila na Gorenjskem. Polnjenje bo za zdaj brezplačno. Postavitev električne polnilnice na Laborah pri Kranju je stala 3.000 evrov.

Poleg omenjene so v Sloveniji še tri tovrstne polnilnice, gorenjska pa se od drugih razlikuje zaradi hitrosti polnjenja. Polilnica je napajana po ustreznem kablu, ki je povezan s transformatorsko postajo, nanjo pa je priključena sončna elektrrarna. Polnilnica je daljinsko nadzorovana.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da bo globalno segrevanje močno vplivalo na vsakdanje življenje, kot na primer na hrano, zavarovanje in gozdove. Ljudje naj bi se (kmalu) soočali s pomanjkanjem hrane in višjimi cenami zavarovanja.

Hrana
Pomanjkanje hrane zaradi podnebnih sprememb bo močno vplivalo na prehranjevanje po vsej Evropi. Pridelka durum (durum pšenica v primerjavi z navadno vsebuje večji delež beljakovin) bo od leta 2020 dalje vse manj, do konca tega stoletja pa naj bi celo popolnoma izginil.

Podnebne razmere v Alpah pod drobnogledom: skupina znanstvenikov z različnih strokovnih področij je pokazala, kakšno naj bi bilo preudarno varovanje podnebja. Njihova spoznanja so zbrana v okviru projekta cc.alps, ki ga izvaja Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA).

Na podlagi pridobljenih spoznanj CIPRA zahteva, da se alpske države že danes začnejo prilagajati posledicam globalnega segrevanja, in sicer izklučno z ukrepi, ki naravi in človeku koristijo, ne pa škodijo.

Več na www.cipra.org.

Na spletnem portalu Naše podnebje, ki je namenjen vključevanju državljanov Evropske unije v oblikovanje podnebne zakonodaje v Evropskem parlamentu, poteka tekmovanje za državo s podnebno najbolj ozaveščenimi državljani.

V projektu sodeluje 10 držav, od katerih ima vsaka svojo nacionalno podstran. Slovenska je dostopna prek te povezave. Vljudno vabljeni, da z registracijo na portalu povečate število uporabnikov iz Slovenije in tako izboljšate možnosti naše države, da bo na mednarodni podnebni konferenci v Kopenhagnu razglašena za eno izmed treh držav s podnebno najbolj ozaveščenimi državljani.

Lovska zveza Slovenije je izdala brošuro Loviti je naravno, v kateri so pripravili nekaj odgovorov na vedno bolj pogostejša vprašanja, ki jih javnost postavlja lovcem. Na nekaj najbolj spornih trditev lovcev v brošuri je odgovoril Stanko Valpatič, predsednik Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.

Lovci: Lov je najstarejša dejavnost živih bitij. Zato je bil prisoten v vsej zgodovini življenja na planetu Zemlja. Slišati je nenavadno, vendar je dejstvo, da se je skozi vso zgodovino življenje ohranjalo in razvijalo z lovom. Ali je res, da bi narava sama vse najbolje uravnavala?

Evropejci bi lahko omejili izpuste toplogrednih plinov na varno raven z vložkom dveh evrov na osebo na dan. Hkrati bi morali omejiti vožnjo z avtomobili, uživanje mesa in uporabo letal - potovanja, krajša od 1000 km, bi morali opraviti z vlakom. To so izsledki poročila, ki ga je Okoljski inštitut v Stockholmu pripravil skupaj z organizacijo Friends of the Earth Europe (FOEE).

Študija išče načine, kako v desetih letih izpuste znižati za 40 odstotkov glede na leto 1990. "Ne gre le za denar, gre za spremembo življenjskega sloga," je prepričana aktivistka FOEE Sonja Meister:

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da je raziskava do okolja prijaznih evropskih mestih pokazala, da je med 30 mesti najbolj zelen Köbenhavn. Ljubljana se je uvrstila na 19. mesto, po količini CO2 na prebivalca pa na tretje.

Izsledke študije European Green City Index so predstavili v danski prestolnici, v kateri poteka tudi ZN-ova podnebna konferenca. To je prva celovita in neodvisna primerjava 30 evropskih političnih in gospodarskih prestolnic glede na njihovo okolijsko trajnost.

Na spletni strani Dnevnik.si pišejo, da se bodo povprečne temperature po svetu dvignile za 6° Celzija, če ne bomo hitro ukrepali glede izpustov ogljikovega dioksida. Izpusti ogljikovega dioksida so se med leti 2000 in 2008 zvišali za 29 odstotkov, piše v novi raziskavi. Izpusti ogljikovega dioksida so se povišali predvsem v državah v razvoju, četrtina tega pa je nastala kot posledica proizvodnje blaga za razvite države sveta.

Vodilna raziskovalka na primeru, Corinne Le Quere, je prepričana, da bodo nova odkritja pospešila politične debate glede podnebnih sprememb na prihajajoči konferenci v Köbenhavnu. "Ta konferenca je naša zadnja možnost, da ustvarimo nek dogovor glede vedno višjih temperatur. Če tega ne bomo storili, ali pa če dogovor ne bo spoštovan, nam grozi povišanje temperatur za 2, 2.5, ali pa 3°C, kakor kaže pa sedaj, bo povišanje možno celo za 5 ali 6°C.“

Odlikovanje bavarskega ministrstva za okolje Okoljska šola v Evropi – Mednarodna agenda 21 je že dvakrat prejela šola Lern mit mir iz Esselbacha.

Vsi učenci od 1. do 10. razreda so sodelovali pri projektih na teme ekološkega kmetovanja, solidarnosti in vegetarijanske prehrane kot prispevka pri varovanju okolja in podnebja. 8. razred je posnel film o povezanosti prehranskih navad z varovanjem podnebja.

Učenci razredne stopnje so pozimi ptice na šolskem vrtu oskrbovali s svežo hrano in vodo. Nekateri so pomagali pri oskrbi na Kmetiji milosti, ki sprejema živali, ki jih lastniki ne marajo več. Drugi so čistili strugo potoka in ugotavljali kakovost vode. Mnogi učenci so delali in prodajali sadne napitke, prihodek pa namenili pobrateni šoli v Kamerunu.

Že trideset let, kar imava  kupljeno to "parcelo", se obnašam, kar se da ekološko.
Ker neizmerno ljubim naravo in ves živelj na njej, gledam, da je z svojo eksistenco ne obremenjujem, oziroma da ji ne delam škode!!
Vse pridelke, gojim BIO. Imam vse vrste sadja, da ne bo zvenelo bahavo, hruške, marelice, kutino, češnje, slive, jabolka, kaki, orehe, potem maline, ribez, ter grozdje.
.
Toda, škropim le grozdje in to navsezgodaj zjutraj, ko ni čebel in breskve, po listju in pozimi - ne sadeža, niti cvetja.  V kolikor ne škropiš, je bolje da nimaš. To sta dve občutljivi sorti, ki se ne moreta gojiti brez škropljenja.