Izginjanje biotske raznovrstnosti je globalna katastrofa, ki ni nič manj nevarna od podnebnih sprememb, in enako ogroža obstoj življenja na planetu. Strokovnjaki zaradi hitrosti izginjanja vrst govorijo o "šestem velikem izumiranju" v zgodovini Zemlje. Za izginjanje biotske raznovrstnosti je brez dvoma kriva človeška dejavnost.

Vodje držav sveta so leta 2002 sprejeli skupni cilj "do leta 2010 bistveno zaustaviti izginjanje biotske raznovrstnosti". Danes je vsem jasno, da ta cilj ne bo dosežen. Zato je bil namen konference, da predstavi vizijo biotske raznovrstnosti po letu 2010 in bolj konkretne cilje za zaustavitev izginjanja živalskih in rastlinskih vrst.

Predstavnik Evropske komisije Falkenberg je podal štiri predloge Komisije za nove cilje EU, o katerih se bodo države članice odločile do marca letos. Visoki uradniki nekaterih evropskih držav so na okrogli mizi podprli četrto, najbolj ambiciozno možnost, ki ne le potrjuje cilj zaustavitve upadanja biotske raznovrstnosti v EU, temveč vključuje tudi sprejem odgovornosti EU za to težavo. EU je kot skupnost razvitih držav namreč s svojo netrajnostno proizvodnjo in potrošnjo sokriva za izginjanje vrst drugje po svetu, zlasti v državah v razvoju.

Vendar pa se je razprava o predlaganih ciljih v državah članicah šele začela. Nevladne okoljske organizacije si bodo prizadevale, da bo končna odločitev najmanj enaka najbolj ambicioznemu predlogu Komisije. NVO so se dan pred konferenco srečale na seminarju in nato na konferenci predstavile svoja stališča in predloge. Predlogi so večinoma povzeti v Rešilnem načrtu za biotsko raznovrstnost EEB (Evropski okoljski biro).

EEB opozarja, da morajo vodje držav EU na zasedanju Pomladnega sveta potrditi najbolj ambiciozen predlog, ki mora postati tudi osrednji del Strategije EU 2020.  Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj, podpredsednica EEB, pravi: "Izginjanje biotske raznovrstnosti je globalna katastrofa, ki ni prav nič manj nevarna od podnebnih sprememb.

Čas je, da tej zanemarjeni temi namenimo pozornost, ki jo zasluži. Ekosistemi, ki nam zagotavljajo hrano, surovine, svež zrak in pitno vodo, brez biotske raznovrstnosti ne bodo delovali. Uspešno ohranjanje biotske raznovrstnosti je tako tudi vprašanje varnosti in mora zato dobiti pomembno vlogo v Strategiji EU 2020, ki bo opredelila, kako bo EU iz sedanje krize izšla na trajnosten način."

Vir: umanotera.org/etc