Zeleno javno naročanje je opredeljeno kot postopek, s katerim javna uprava naroča in kupuje blago in storitve, ki imajo skozi svoj celoten življenjski krog manjši vpliv na okolje.

Da gre za ogromne zneske, potrjuje podatek, da za nakup pisarniške in računalniške opreme, pohištva, prevoznih sredstev in storitev, energentov, delovne opreme in vzdrževalne storitve ter druge pripadajoče izdelke in storitve javni sektor v državah članicah Evropske unije porabi okoli dve milijardi evrov, kar je skoraj šestina celotnega bruto družbenega proizvoda.

V Sloveniji je ta delež za nekaj odstotnih točk nižji in dosega 13 odstotkov, je udeležencem nacionalne konference o zelenem javnem naročanju pojasnil  minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari.

Vlada je lani sprejela Akcijski načrt za zeleno javno naročanje za obdobje od 2009 do 2012, s katerim želi doseči, da bodo do leta 2012 osrednji deli državne uprave in mestne občine polovico javnih naročil v osmih skupinah izdelkov in storitev – gradnja in vzdrževanje stavb, čistila, elektronska pisarniška oprema, vozila, električna energija, pohištvo, papir in hrana – izvedli v skladu z načeli zelenega javnega naročanja.

Posebna uredba bo določene zavezance za javno naročanje konkretno zavezala k vključevanju okoljskih zahtev v pripravo razpisov za javno naročanje. "Zeleno javno naročanje v Sloveniji šele uvajamo, a so prvi koraki že narejeni,« je dejal Gaspari, ki poudarja, da javna uprava sama tega ne more doseči: "Za uspeh zelenega javnega naročanja potrebujemo tudi trg, raziskave, razvoj in inovativnost."

Minister je izpostavil sedem najbolj zelenih držav, ki jim je že pred tremi leti v kar desetih skupinah izdelkov in storitev uspelo zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za četrtino. "V nasprotju s splošnim prepričanjem pa se jim zaradi tega stroški niso povečali, temveč so prihranili en odstotek bruto družbenega proizvoda," je opogumil vse tiste, ki v zelenih javnih naročilih ne vidijo omejitev, temveč tudi poslovne priložnosti.

Tudi če v zelenem ne bi videli poslovnih priložnosti, nas spremembe v okolju dovolj nazorno svarijo, da smo na zadnjem vlaku za rešitev našega življenjskega okolja. Samo letos naj bi bila poraba surovin večja kot celotna poraba pred letom 2000, je opozoril generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič: "Ključni izziv človeštva in tudi Slovenije je, kako ohraniti Zemljo, da nas bo preživela, da ne bo kataklizem."

Da so slednje pred vrati, je na številnih primerih opozorila direktorica Umanotere Vida Ogorelec Wagner. Oceani se segrevajo, koncentracije toplogrednih plinov pa se tako strmo povečujejo, da se jih ne da več pojasniti z naravnimi nihanji, temveč le s človeškimi vplivi, predvsem s sežigom fosilnih goriv in z uničevanjem tropskih gozdov.

Ogorelec Wagnerjeva je predstavila tudi podatke, ki bi morali zganiti tudi tiste, ki vse vidijo v številkah: škoda 21. stoletja zaradi podnebnih sprememb utegne preseči škodo obeh svetovnih vojn 20. stoletja in gospodarske krize med njima – ponekod bo ta škoda dosegla tudi do petine bruto družbenega proizvoda.

Vir: umanotera.org/etc