O plastičnih vrečkah govorimo z negativnim prizvokom, ker so neprijazne za okolje. Po drugi strani pa so nam še kako potrebne pri nakupovanju, kjer nam jih trgovci ponujajo brezplačno (npr. za sadje, čevlje, obleke …) ali pa zanje na blagajni celo plačamo.
Potrošniške navade so krive za to, da letno na svetu proizvedejo 4 do 5 bilijonov plastičnih vrečk, od katerih jih je pozneje recikliranih oz. kakorkoli predelanih največ nekaj odstotkov, ostale pa končajo v zabojnikih za smeti ali kar v naravi (v obcestnem grmovju, vodi, kanalizaciji itd.).
Zelo pomembno je, iz česa so vrečke narejene. Plastične vrečke biološko niso razgradljive, razpadajo od 20 do 1000 let, dokler nazadnje ne ostanejo majhni delci, podobni prahu, ki se kopičijo tako na zemlji kot tudi v zraku in morju ter jih ne more prebaviti nobeno živo bitje.
Leta 1975 opravljena raziskava (vir US National Academy of Sciences) je pokazala, da konča v morju letno 3,6 milijonov kilogramov plastike. Preko onesnažene vode in hrane, ki jo pridelamo na zastrupljeni zemlji, pridejo ti plastični delci tudi v naše telo.
Odpovejmo se razmišljanju, da je za nakupovanje potrebna plastična vrečka. V trgovino lahko gremo s platneno vrečko ali košaro in tako prihranimo ca. 22000 vrečk na povprečno življenjsko dobo človeka.
Še nekaj podatkov, ki nas silijo k razmišljanju. Zemljani porabimo vsako minuto 1 milijon vrečk, Slovenec pa povprečno 200 do 300 letno. Glede na to, da kar 98 % vrečk ne konča v predelavi, se onesnaževanje našega okolja povečuje vsako sekundo.
PLASTIČNE VREČKE – PROČ Z NJIMI
Zaradi potrošniškega načina življenja se soočamo z velikimi količinami plastičnih vrečk, ki odvržene v naravo močno onesnažujejo okolje in negativno vplivajo na živa bitja. Posamezne države se tega problema lotevajo različno.
Na Japonskem predstavljajo plastične vrečke 10 % vseh mestnih odpadkov, zato so zvišali njihovo ceno. Na Irskem so jih obdavčili in tako zmanjšali količino za 90 %. V Franciji so začeli izdelovati vrečke iz t.i. bioplastike (vrečke so iz naravnega koruznega škroba in v naravi razpadejo v obdobju od dveh tednov do dveh mesecev).
Nekateri trgovci v Veliki Britaniji ponujajo hitro razgradljive plastične vrečke. V ZDA so mestne oblasti leta 2007 prepovedale brezplačno delitev plastičnih vrečk v supermarketih. Take vrečke predstavljajo več kot 10 % odpadkov, ki jih naplavi morje na obale Severne Amerike (www.reusableba95.com). Kitajci porabijo dnevno okrog 3 milijarde nakupovalnih plastičnih vrečk (za njihovo izdelavo je potrebnih 5 milijonov ton surove nafte), tudi pri njih so vrečke označene s cenami.
Kaj pa v Sloveniji?
Na Ministrstvu za okolje in prostor zatrjujejo, da se zavzemajo za uporabo okolju prijaznih materialov, a konkretnejših ciljev, predvsem pa rezultatov, še ni. Zakonodaja v Sloveniji zahteva ločeno zbiranje in reciklažo, predelavo.
Nosilne plastične vrečke sodijo med embalažo, zato veljajo za ravnanje z odpadnimi plastičnimi vrečkami določila Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo. Odpadne plastične vrečke, ki se nabirajo v gospodinjstvih, moramo, ločeno zbirati in oddajati na ekoloških otokih ali v zbirnih centrih, ki jih upravljajo javne službe za ravnanje z odpadki.
Ločeno zbrano embalažo je potrebno predati družbi za ravnanje z odpadno embalažo, ki poskrbi za pripravo in ponovno uporabo, recikliranje ali drugo obliko predelave zbranih odpadkov. Žal v praksi večina plastičnih vrečk konča na odlagališčih ali kar v okolju.
Kaj naj stori država?
Zakonodaja mora določiti standarde glede uporabe materialov v Sloveniji. Glede proizvodnje razgradljivih nakupovalnih vrečk pa velja, da je njihova proizvodnja energetsko potratna, ter je koruzi, iz katere pridelujejo škrob za njihovo izdelavo, namenjenih preveč kmetijskih površin.
Zahteve okoljevarstvenikov, posameznikov in nevladnih organizacij, da je potrebno na okolje bolj paziti, so čedalje glasnejše, zato sta ozaveščenost in dejavnost na tem področju ključnega pomena.
A žal je ozaveščanje še zelo nesistematično, gre bolj za posamezne akcije, ki opozarjajo na škodljivost uporabe plastičnih vrečk, ki jih letno porabimo 400 do 600 milijonov. Odločitev glede uporabe plastične vrečke je torej odvisna le od posameznikovega načina razmišljanja.
Nekaj preprostih nasvetov:
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Negativni-Prizvok-Plasticna-Vrecka
Domov |
|
Powered By GeekLog |