Kdor trdi, da so testirali podlogo in ne prt, se norčuje iz znanstvenikov in bralcev

TORINSKI PRT JE PRISTEN
Zakaj so ob radiokarbonski analizi goljufali?

"Prt je pristen," je 21. septembra 2002 izjavil torinski kardinal Severino Poletti.

V 80-tih letih pa so se zelo trudili, da ga spravijo s poti. V četrtek, 21.4.1988 je pred številnimi pričami in kamerami tekstilni izvedenec Riggi di Numana v zakristiji iz prta odrezal košček, velik kot poštna znamka. Riggi hrani nad 350 fotografij odvzemanja primerkov in izjavlja, da v njegovi navzočnosti vzorci niso bili zamenjani (ali je bil slep, ko so to storili pod njegovimi očmi?). Trije inštituti so enoglasno izjavili, da je prt potvorba iz 14. stoletja, ker v radiokarbonsko analizo niso dali koščkov, ki so jih odrezali iz torinskega prta, ampak vzorce iz (nam poznanega) francoskega prta iz 14. stoletja. Vzorce so na skrivaj zamenjali v sosednji kapiteljski dvorani brez prič, in Riggi je bil verjetno zraven. To je detektivsko dokazal Holger Kersten in vse objavil 1994 v knjigi Zarota proti Jezusu. Ker so delali potvorbo, smo nekateri zgodovinarji postali pozorni na torinski prt, sicer še danes ne bi tako jasno vedeli, da Jezus ni na križu umrl. Srečna krivda!

Zakaj so se hoteli prta znebiti? Ker je prt eden glavnih dokazov, da Jezus ni na križu umrl. V prtu je krvavel iz 28 ran. Mrliči ne krvavijo. To je dokazala sodna medicina. V sedemdesetih letih je na tisoče časopisov po vsem svetu, razen v komunističnih deželah, poročalo, da prt dokazuje, da Jezus ni na križu umrl. 11.4.1997 so katedralo v Torinu zažgali, da bi prt zgorel, pa ga je z nadčloveško močjo rešil gasilec Trematore. Ker javnost ni razumela potvorbe iz leta 1988, sedaj spet govorijo, da je prt pristen, ne morejo pa razložiti, kako to, da je prišlo do take ugotovitve. Najnovejša, skrajno smešna razlaga: takrat niso odrezali vzorcev iz prta samega, ampak iz podloge, na katero je bil prt prišit leta 1532 po (po verjetno že takrat podtaknjenem) požaru. Kdor to trdi, se norčuje iz znanstvenikov in iz bralcev. Vsak otrok bi znal razločevati, kaj je prt in kaj je podloga. Torej je zadeva postala spet pereča. In to hočemo v nekaj nadaljevanjih pojasniti.

Intervju z dr. Francetom Susmanom

Kar je šola v razvoju posameznika, to je komunikacija z onstranstvom za razvoj človeštva. Brez šole se lahko učiš, samo počasneje; tudi brez onstranstva človeštvo prihaja do pravih spoznanj, samo počasneje.

Ali ni komunikacija z onstranstvom spiritizem?
Spiritizem je ljudsko klicanje duhov, spiritualizem pa je znanost, komunikacija pa se vrši po preverljivih zakonih.
Spiritualizem kot veda se je razvil v drugi polovici 19. stoletja. 1847 je prišlo v Ameriki do splošnega javljanja duhov. 1978 je izšla Moodyjeva knjiga Življenje po življenju. Od takrat jih je izšlo kakih 50 samo o klinično mrtvih, ki so imeli klasična doživetja. 1980/81 je izvedel Gallupov (George Gallup jr.) inštitut (najstarejši, od leta 1935, in vodilni inštitut za rasiskavanje javnega mnenja) anketo o odnosu do onstranstva s pomembnimi rezultati: 100 milijonov Američanov verjame v posmrtno življenje, 23 milijonov je bilo kliničnih mrtvih, 8 milijonov je imelo obsmrtna doživetja.

Znaki ob radioteleskopu razšifrirani
VESOLJCI SO NAM POSLALI FAKS
Predigra nove dobe

V treh desetletjih se je pojavilo v žitu preko 3500 zapisov-agroglifov v 45 deželah. Največja genialna mojstrovina se je prikazala 14. avgusta 2001 v pšeničnem polju poleg radioteleskopa v Chilboltonu, Anglija: grobozrnata fotografija obraza, velika kot nogometno igrišče, sestavljena iz 412 snopov, ki tvorijo ogromne rasterske pike...

Pet dni kasneje se je pojavil tam zraven 81 metrov dolg "žitni faks", sestavljen iz 136 pravokotnih blokov bilk v jeziku binarnih piksel kot odgovor na 1974 poslanemu sporočilu SETI-ja Nezemljanom. Svetovnemu tisku je doslej ušla zgodovinska pomembnost sporočil, kajti šele v zadnjih mesecih je Jay Goldner vsebino dekodiral prek interneta.

Kaj je ljubezen? Ljubezen je, ko gledate druge in v njih vidite lepoto. Ima sočutje in razumevanje za vsa živa bitja. Ne obsoja, druge duše sprejema take kot so, in v njih vidi božansko lepoto navkljub njihovim napakam zaradi življenja na Zemlji.

Ljubezen se noče vmešavati, niti ustavljati drugih, pri njihovi rasti. Še nežno vam pomaga, če jo prosite, drugim dušam pa dovoli, da poiščejo lastne odgovore na njihov način. Ljubezen noče kontrolirati, niti narekovati.

Vi vsi ste drug drugemu ogledala. Vse kar vidite v drugih in tega ne marate ali vam gre na živce, je to kar morate pogledati znotraj sebe. To kar je prebudilo vašo pozornost, je podoba vas in vam pravi »poglej, to je to, kar moraš videti«. Vendar ste pogosto tako prestrašeni, da to osebo raje preženete iz svoje bližine, ali pa sami zbežite od nje.

Mnogi od vas, ki ste zdravilci, učitelji, terapevti, mediji, pogosto kanalizirate veliko količino duhovne energije in to poveča velikost ogledala. Sprašujete se zakaj ne marate te osebe, medtem, ko ste v resnici vi sami ta, ki ga ne marate.

Njihov velik trebuh vas na podzavestnem nivoju spominja na lasten trebuh. Njihov glasen smeh je vaš, vse kar vas spravlja v zadrego je ogledalo. Gledate sami sebe in se tega sploh ne zavedate.

Pred časom smo si malo pobliže ogledali hudiča, danes pa je na vrsti hierarhija.

Beseda hierarhija izhaja iz starogrške hierarkhia in je označevala vladavino visoke duhovščine. Beseda izhaja iz hierarkhes, kar pomeni visoki svečenik oz. duhovnik. Podobno kot je v grščini monarhija označevala vladavino enega človeka, oligarhija vladavino peščice izbrancev, pa je beseda označevala vladavino nekega družbene funkcije - duhovščine.

Kasneje je beseda dobila še kakšen dodatni pomen, in sicer:
- avtoriteto na področju svetih stvari (pa včasih tudi svetnih)
- vrsto vladavine v cerkvi, lepo po vojaško urejeno po činih in položajih od patriarhov do nadškofov, škofov, župnikov in drugih
- klasifikacija angelov
- struktura vladavine, ki je podobna obrnjenemu drevesu in s katero se srečujemo na večih področjih
- kategorizacija po statusu in drugih atributih

Skratka hierarhija ni videti nič kaj prijazna beseda, gre predvsem za vladanje in duhovščino.

Zanimivo, zakaj se torej tisti, ki napovedujejo prihod novega mesije, opisovat kot hierarhijo, saj na tak način dokaj neposredno odkrivajo svoje namere?

Sporočilo od Maitreje:

Mnogo ljudi me sprašuje, zakaj ne moremo hitreje duhovno rasti?

Mi si želimo, da bi lahko bilo tako. Vendar se mora duhovna rast dogajati počasi, kajti, če se ne bi, vaša fizična telesa ne bi bila več zmožna ravnati z energijo. Ko nekdo dvigne vibracijo svojega telesa, to vpliva na celoten žlezni in hormonski sistem. Vpliva tudi na vsako čakro in prične se proces osvobajanja vse negativne energije znotraj sistema duše.

To osvobajanje lahko traja mnogo let, po času na Zemlji. Če bi se to zgodilo hitreje, telo ne bi zmoglo obvladovati pritoka energije. Ko se enkrat odpravite na pot duhovne rasti, se ne morete več vrniti nazaj. Nekdo lahko ostane na mestu, če se odloči, da se ne bo soočil s strahovi in se osvobodil vse negativne energije, a nazaj se ne more več vrniti. Ko se tako pomikate naprej, se osvobajate vedno več negativne energije in končno je znotraj vas ne ostane nič več. Ko se to zgodi, postanete eno z Bogom, ali Božansko Bitje. Takrat dosežete razsvetljenje.

,

Iraška vojna ni zadnja. Dokler bodo klavnice, bodo vojne. Leonardo, Shaw, Gandhi, Tolstoj, Schweitzer, Isaac Bashevis Singer, Pitagora, Jezus, Buddha, Zaratustra in mnogi mnogi drugi misleci so vedeli, da bo mir na svetu šele, ko bomo sklenili mir s trpečimi živalmi, ki jih imamo za sužnje. Na medmrežju so podatki o tem, da bodo vojne, dokler ne sklenemo miru z največjo in najbolj preganjano populacijo zemlje. Poiščite: meat eating cause of war ali all-creatures.org ali meat eating peace ali the psycology of cruelty, humane religion, eternal Treblinka (800.000 bralcev). Pitagora: "Dokler bodo ljudje klali živali, se bodo pobijali med sabo. Resnično, kdor seje semena umora in trpljenja, ne more žeti veselja in ljubezni."

Ubijanje živali je povzročilo ekološko katastrofo, nastale so puščave, pragozdovi izginjajo, na deset tisoče zvrst živali in rastlin je že izginilo, led na obeh polih se topi, ozonska luknja vpliva na vremenske katastrofe, teror v klavnicah povzroča potrese in priteguje satanske duhove, adrenalin živali v smrtnem strahu povzroča pri ljudeh agresivnost in depresije, raka, srčne in sto drugih bolezni ter bolečo in prezgodnjo smrt.

Če hočeš bolje razumeti zgodbe, ki jih tu pišem in sem jih slišal od svojega učitelja in mojstra, ti svetujem, da prebereš tudi Mojo zgodbo z Maharajijem in članek z naslovom Kdo sem jaz in seveda vse ostale. :)


Nekoč je v neki kraljevini živel kralj, ki so ga vsi imeli radi zato, ker je bil prijazen in dober kralj.
Na žalost je bil že zelo star, poleg tega pa ni imel še nobenih sorodnikov.
Ko je umrl, so bili kraljevi ministri v hudi zadregi, koga postaviti za novega kralja. Nihče od ministrov si ni upal predlagati sebe, ali koga drugega, saj so se preveč dobro poznali med sabo, poznali so vse svoje slabosti in slabosti drugih ministrov. Vedeli so, da bo ljudstvo sprejelo le takšnega kralja, ki bo vsaj tako dober, kot pokojni kralj, nobeden od njih pa njegovih vrlin na žalost ni imel.

Nenadoma je sredi žolčne razprave ministrov o naslednjem vladarju, v kraljevo dvorano vstopil tujec in se lepo sproščeno usedel na kraljevi prestol.

Na znanost še vedno gledamo strogo po Baconovih načelih, da bo človek realiziral vse stvari, ki so mogoče. Očaranost s tehnološkim napredkom je tako zasužnjila človeka, da le težko pristaja na drugačen pristop do skrivnosti življenja in čudeža narave. Še vedno smo, kot muhe v pajkovi mreži, ujeti v linearne sheme razmišljanja, čeprav dobro vemo, da narava in življenje v njej delujeta po načelih nelinearnosti, kompleksnosti in kaotičnosti.

Stari način razmišljanja z vso svojo kramo napovedljivosti in predvidljivosti se trdovratno upira. Nenavadno in obenem pomenljivo pa je, da se tudi genska tehnologija poslužuje starega načina razmišljanja, značilnega za industrijsko revolucijo, čeprav se venomer diči z aureolo najbolj revolucionarne znanosti sedanjega sveta, ki prisega na informacijsko tehnologijo.

Revija Share International že več let redno objavlja članke Mojstra modrosti. V teh člankih Mojster v ospredje ne postavlja mistike ali ezoterike ampak neposredne probleme, ki pestijo človeštvo. Njegov zadnji članek obravnava trenutno krizo v svetu in ponuja vizijo in modrost Mojstrov modrosti.
Ob protivojnih demonstracijah, ki se trenutno v svetu stopnjujejo, Mojster Benjamina Crema meni, da prihaja čas, ko bo glas ljudi dobil odločilno pozornost.

************************

Naraščanje ljudske moči

Mojster modrosti; prek Benjamina Crema

Na koncu ostane samo ena beseda, ki lahko opiše sedanje mednarodne razmere: kaos. Oblasti željni vojni hujskači, neodločni ‘agnostiki’ in samooklicani heroji, ki hočejo rešiti svet, se trudijo, da bi dobili podporo ljudi za svoja različna prepričanja. V tem hrupu se glas ljudi le stežka sliši, toda vse bolj postaja dejavnik, na katerega je treba računati.

Tudi ta članek začenjam z zgodbo, ki mi jo je povedal moj najboljši prijatelj, učitelj in mojster Prem Rawat Maharaji, in sicer predvsem zato, ker je zgodba moje resnice nekaka rdeča nit, ki se vleče skozi vse prejšnje moje članke.
V neki kraljevini je živel poklicni tat, ki je bil tako dober, da ga pri njegovih tatvinah nikoli niso mogli zasačiti. Slutili so, da bi kakšno tatvino lahko izpeljal samo on, vendar mu nikoli niso mogli nič dokazati. Seveda se zgodba odvija v Indiji.
Ta »popolni tat«, je imel sina, ki ga je hotel izuriti v svojih umetnostih in ga tudi je. Preden se je upokojil, je sinu dal naslednji nasvet:« Če hočeš biti tako popoln tat, kot sem bil jaz, in če nočeš, da te kdajkoli ujamejo, se vedno izogibaj ljudi, ki govorijo o resnici.«

KONFUCIJ (551-479 p.n.š.)




Učitelj, glasbenik, pravosodni minister ter kancler (predsednik vlade). Njegovo pravo ime je Kong Qiu, medtem ko so ga kot učitelja (mojstra) klicali Kong-Fuzi, iz česar izhaja evropsko ime Konfucij (Confucius).

Oče mu je umrl, ko je imel 3 leta in zrasel je pod maminim okriljem v siromašnih razmerah. Ni se ničesar bal, ni bil podkupljiv. Ustanovil je svojo šolo, ki je sprejemala moralno čiste učence, ki so imeli namen postati plemenit človek.

Pozneje ti bom razložil, zakaj začenjam tale članek ravno z eno od zgodb, ki jo je pred mnogimi leti povedal moj učitelj Prem Rawat Maharaji.

Neki mladi revež je zvedel, da je prišel v njihovo vas neverjeten čarovnik, ki vsakemu človeku zastonj pričara eno stvar, karkoli si kdo zaželi.

Na poti je srečeval srečne ljudi, katerim je čarovnik pričaral njihovo željo. Enim je pričaral kravo, drugim ženo tretjim, celo hišo. Res neverjeten je bil ta čarovnik. Revež je razmišljal, kaj naj si zaželi:
Rekel si je; hiše si ne morem zaželeti, ker nimam zemlje, krave tudi ne, ker je nimam kam dati, niti žene, še sebe ne morem prehraniti, kako bom šele njo… tako je razmišljal, ko je čakal v vrsti, da stopi pred čarovnika.

Če bi lahko razumeli da je VSE duhovno, bi življenje imelo več smisla.
VSE je odsev Duhovnega sveta. V nekaterih ljudeh se zadržuje višja Duhovna
vibracija ali Božja Svetloba in v nekaterih nižja.

Večji ko je ego, manj visoke vibracije Božje Svetlobe ali Duha lahko nekdo zadržuje.

Manj je Božje svetlobe, ki jo nekdo lahko zadržuje, nižje bodo njegove namere.

Nižje namere vibrirajo na nivoju STRAHU.

Strah onemogoča videti, slišati, delovati, občutiti, spoznati ali slišati
ČESARKOLI
razen STRAHU.

Ljubezen ne bo imela smisla.

Ljubezen je zelo visoka, hitro premikajoča se energetska vibracija. Je žareča Svetloba. Ko vidite svetniški sij okoli Jezusove glave, gledate v opis te Svetlobe. Mi smo energetska bitja, ki vibriramo na nivoju lastnih miselnih modelov. Naše misli upravljajo frekvenco našega vibriranja.

»MISLIM, DA SMO DANES PREMAKNILI KOLEKTIVNO ZAVEST ZA ENO STOPNIČKO NAVZGOR.«
Mare K, 15.2.2003

Je res vse ljubezen... tista vsemogočna sila, bela brada izza dosegljivega... Zaradi preplitkega dihanja me žge in strehe Ljubljane sem pretekla sama zase... živela bi le za to, če bi bilo to življenje. Zdaj sem spet doma, da me lahko narava brani pred njim. Vse kar mi mama posrka potem dotakam iz drevesa in ta simbioza teče dokler me Rejin lajež ne vrže v sneg. Tako lepo je tu, še posebno kadar imamo obiske... in poleg Ga. Omejitev in G. Strahov so tako lepi večeri z očkovim brundanjem o tem kako je vse kar sem (rečem) grdo in Hvala Bogu za mojo mamo, da mi organizira priprave in mi na celodnevnih treningih že ona cel dan to govori. (Morda zato niso vse zgodbe ljubezenske, Cloe!)

Si lahko zamislite stvaritev Univerzuma?

Kar sledi, je velik izziv za vašo domišljijo. Ste pripravljeni?

Predstavljajte si, da še ni Univerzuma, da se VI odločate, da bi ga načrtovali in ustvarili. Ste inteligentni (razumni), vendar nimate »fizičnega telesa«. Tu ni atomov...

Kako ste lahko začeli obstajati? Kako ste postali razumni? S pomočjo drobcenih valovanj in zmešnjave, ki se od časa do časa pojavijo v Niču. Nekako ste razvili sposobnost ustvarjanja, shranjevanja in obdelave podatkov. Vzelo vam je zelo veliko časa, morda milijardo ali bilijon naših let in zgodili so se mnogi poskusi ter napake, preden ste uspeli ohraniti določeno obliko teh nihanj, da bi se lahko poigrali z njimi.

Kdo bi si mislil, da je tako malo bitje sposobno napisati take zgodbe. In to na osnovi skopih informacij in izkušenj. Le kdo bi šele pomislil na to, da so črke te zgodbe vtisnjene v kožo.
O čem govorim?
O pojmu, ki ga v Transakcijski analizi imenujemo Scenarij.
Pojem, ki ga laže razumemo, če mu dodamo nekaj znanega.


»Ne vem kaj mi je. Ne vem zakaj tako odreagiram. Vedno znova počnem isto. In s tem si škodim. Čeprav to vem, ne morem odnehati.«
Ali pa: »Sam sebe presenečam. To se mi dogaja že tretjič. Vedno znova, ko sem na tem, da mi uspe, naredim kako napako, s čimer vse pokvarim.«
Ali pa: »Bil sem na tem, da jo zaprosim za roko, pa namesto tega, ne vem, kaj mi je bilo, sem ji zmetal v obraz, da je razvajena in neumna.«
Ali pa: »Pijem, ker takrat vendarle utihnejo glasovi v moji glavi.Takrat uspem biti miren. In srečen.«

"Mislim, torej sem," je znana ugotovitev filozofa Descarta. Lahko pa bi tudi rekli: čutim, torej sem ali pa: živim, torej sem. Misel "Jaz sem" v človeku sproži življenjsko silo ustvarjalnosti. "Jaz sem" je beseda, ki je ustvarila svet, predstavlja Boga v delovanju. Kristus je govoril: "Jaz sem luč sveta, tisti, ki mi bodo sledili, ne bodo živeli v temi, njihova je luč življenja."


S tem ni mislil sebe, temveč prisotnost božanskega: če bo človek prepoznal boga v sebi, bo osvobojen spon trpljenja. Žal pa človeški um misel "Jaz sem" povezuje z negativnimi kvalitetami: jaz sem bolan, jaz sem žalosten, jaz sem utrujen… Človek je ustvarjen po božji podobi, torej je v vsakem od nas svetloba izvira življenja. Vsakič, ko izgovorimo "Jaz sem", sprožimo delovanje ustvarjalne sile, ki teži k izpolnitvi naše trditve. Emil Kušec si je za svoj življenjski moto izbral prav to misel: Jaz sem.

Satan, lucifer, belial, abaddon, apollyon, leviatan, hudobec, hudič, rogati, skušnjavec, je samo nekaj besed iz biblije in pa na tem področju izjemno bogatega ljudskega izročila, ki naj bi vse predstavljale bitje, ki predstavlja poosebljeno zlo na tem svetu in v katerega verjame še danes 20-30% krščanskih vernikov.

Glede na to, da je v srednjem veku postal ena od najpomembnejših figur in da se ga tudi danes pogosto omenja, bi človek pričakoval, da mi je v sv. pismu posvečeno najmanj poglavje ali dve, če že ne kar cela knjiga, zgodbica o padlem angelu pa je jasno zapisana.

Vsekakor, če se samo sprašujem, kdo sem jaz, ne bom našel odgovora na to vprašanje do konca življenja. Zakaj? Ker tista stvar, ki znotraj mene to sprašuje, nima odgovorov.

Res je, da je človek v grobem sestavljen iz telesa, razuma in duše. Vendar vse dotlej, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim svojega bistva, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim tistega dela sebe, ki ima te odgovore, ne morem razumeti, za kaj pri tem gre..

Vse religije ponujajo nebesa pozneje.
Prem Rawat Maharaji pa ponuja nebesa zdaj, s svojo metodo Samospoznanja.
Čas tu ne igra nobene vloge.
Nekdo, ki mu je bilo poklonjeno njegovo darilo, lahko v trenutku doživlja popolnoma isto, kot to doživlja nekdo, ki prakticira njegovo Samospoznanje že dolga leta.

Aborigini - ljudje, ki še imajo povezavo z duhom in telesom, nesnovnim in snovnim
ali
Kakšno je aboriginsko doživljanje stvarnosti,
njihovi obredi in življenje, ki ga živijo med resničnostjo in mitom

"Če imaš besedo, duha -
potem govori, stoj za tem!"
(aboriginski pesnik Bill Neidjie)