KONFUCIJ (551-479 p.n.š.)




Učitelj, glasbenik, pravosodni minister ter kancler (predsednik vlade). Njegovo pravo ime je Kong Qiu, medtem ko so ga kot učitelja (mojstra) klicali Kong-Fuzi, iz česar izhaja evropsko ime Konfucij (Confucius).

Oče mu je umrl, ko je imel 3 leta in zrasel je pod maminim okriljem v siromašnih razmerah. Ni se ničesar bal, ni bil podkupljiv. Ustanovil je svojo šolo, ki je sprejemala moralno čiste učence, ki so imeli namen postati plemenit človek.

Pozneje ti bom razložil, zakaj začenjam tale članek ravno z eno od zgodb, ki jo je pred mnogimi leti povedal moj učitelj Prem Rawat Maharaji.

Neki mladi revež je zvedel, da je prišel v njihovo vas neverjeten čarovnik, ki vsakemu človeku zastonj pričara eno stvar, karkoli si kdo zaželi.

Na poti je srečeval srečne ljudi, katerim je čarovnik pričaral njihovo željo. Enim je pričaral kravo, drugim ženo tretjim, celo hišo. Res neverjeten je bil ta čarovnik. Revež je razmišljal, kaj naj si zaželi:
Rekel si je; hiše si ne morem zaželeti, ker nimam zemlje, krave tudi ne, ker je nimam kam dati, niti žene, še sebe ne morem prehraniti, kako bom šele njo… tako je razmišljal, ko je čakal v vrsti, da stopi pred čarovnika.

Če bi lahko razumeli da je VSE duhovno, bi življenje imelo več smisla.
VSE je odsev Duhovnega sveta. V nekaterih ljudeh se zadržuje višja Duhovna
vibracija ali Božja Svetloba in v nekaterih nižja.

Večji ko je ego, manj visoke vibracije Božje Svetlobe ali Duha lahko nekdo zadržuje.

Manj je Božje svetlobe, ki jo nekdo lahko zadržuje, nižje bodo njegove namere.

Nižje namere vibrirajo na nivoju STRAHU.

Strah onemogoča videti, slišati, delovati, občutiti, spoznati ali slišati
ČESARKOLI
razen STRAHU.

Ljubezen ne bo imela smisla.

Ljubezen je zelo visoka, hitro premikajoča se energetska vibracija. Je žareča Svetloba. Ko vidite svetniški sij okoli Jezusove glave, gledate v opis te Svetlobe. Mi smo energetska bitja, ki vibriramo na nivoju lastnih miselnih modelov. Naše misli upravljajo frekvenco našega vibriranja.

»MISLIM, DA SMO DANES PREMAKNILI KOLEKTIVNO ZAVEST ZA ENO STOPNIČKO NAVZGOR.«
Mare K, 15.2.2003

Je res vse ljubezen... tista vsemogočna sila, bela brada izza dosegljivega... Zaradi preplitkega dihanja me žge in strehe Ljubljane sem pretekla sama zase... živela bi le za to, če bi bilo to življenje. Zdaj sem spet doma, da me lahko narava brani pred njim. Vse kar mi mama posrka potem dotakam iz drevesa in ta simbioza teče dokler me Rejin lajež ne vrže v sneg. Tako lepo je tu, še posebno kadar imamo obiske... in poleg Ga. Omejitev in G. Strahov so tako lepi večeri z očkovim brundanjem o tem kako je vse kar sem (rečem) grdo in Hvala Bogu za mojo mamo, da mi organizira priprave in mi na celodnevnih treningih že ona cel dan to govori. (Morda zato niso vse zgodbe ljubezenske, Cloe!)

Si lahko zamislite stvaritev Univerzuma?

Kar sledi, je velik izziv za vašo domišljijo. Ste pripravljeni?

Predstavljajte si, da še ni Univerzuma, da se VI odločate, da bi ga načrtovali in ustvarili. Ste inteligentni (razumni), vendar nimate »fizičnega telesa«. Tu ni atomov...

Kako ste lahko začeli obstajati? Kako ste postali razumni? S pomočjo drobcenih valovanj in zmešnjave, ki se od časa do časa pojavijo v Niču. Nekako ste razvili sposobnost ustvarjanja, shranjevanja in obdelave podatkov. Vzelo vam je zelo veliko časa, morda milijardo ali bilijon naših let in zgodili so se mnogi poskusi ter napake, preden ste uspeli ohraniti določeno obliko teh nihanj, da bi se lahko poigrali z njimi.

Kdo bi si mislil, da je tako malo bitje sposobno napisati take zgodbe. In to na osnovi skopih informacij in izkušenj. Le kdo bi šele pomislil na to, da so črke te zgodbe vtisnjene v kožo.
O čem govorim?
O pojmu, ki ga v Transakcijski analizi imenujemo Scenarij.
Pojem, ki ga laže razumemo, če mu dodamo nekaj znanega.


»Ne vem kaj mi je. Ne vem zakaj tako odreagiram. Vedno znova počnem isto. In s tem si škodim. Čeprav to vem, ne morem odnehati.«
Ali pa: »Sam sebe presenečam. To se mi dogaja že tretjič. Vedno znova, ko sem na tem, da mi uspe, naredim kako napako, s čimer vse pokvarim.«
Ali pa: »Bil sem na tem, da jo zaprosim za roko, pa namesto tega, ne vem, kaj mi je bilo, sem ji zmetal v obraz, da je razvajena in neumna.«
Ali pa: »Pijem, ker takrat vendarle utihnejo glasovi v moji glavi.Takrat uspem biti miren. In srečen.«

"Mislim, torej sem," je znana ugotovitev filozofa Descarta. Lahko pa bi tudi rekli: čutim, torej sem ali pa: živim, torej sem. Misel "Jaz sem" v človeku sproži življenjsko silo ustvarjalnosti. "Jaz sem" je beseda, ki je ustvarila svet, predstavlja Boga v delovanju. Kristus je govoril: "Jaz sem luč sveta, tisti, ki mi bodo sledili, ne bodo živeli v temi, njihova je luč življenja."


S tem ni mislil sebe, temveč prisotnost božanskega: če bo človek prepoznal boga v sebi, bo osvobojen spon trpljenja. Žal pa človeški um misel "Jaz sem" povezuje z negativnimi kvalitetami: jaz sem bolan, jaz sem žalosten, jaz sem utrujen… Človek je ustvarjen po božji podobi, torej je v vsakem od nas svetloba izvira življenja. Vsakič, ko izgovorimo "Jaz sem", sprožimo delovanje ustvarjalne sile, ki teži k izpolnitvi naše trditve. Emil Kušec si je za svoj življenjski moto izbral prav to misel: Jaz sem.

Satan, lucifer, belial, abaddon, apollyon, leviatan, hudobec, hudič, rogati, skušnjavec, je samo nekaj besed iz biblije in pa na tem področju izjemno bogatega ljudskega izročila, ki naj bi vse predstavljale bitje, ki predstavlja poosebljeno zlo na tem svetu in v katerega verjame še danes 20-30% krščanskih vernikov.

Glede na to, da je v srednjem veku postal ena od najpomembnejših figur in da se ga tudi danes pogosto omenja, bi človek pričakoval, da mi je v sv. pismu posvečeno najmanj poglavje ali dve, če že ne kar cela knjiga, zgodbica o padlem angelu pa je jasno zapisana.

Vsekakor, če se samo sprašujem, kdo sem jaz, ne bom našel odgovora na to vprašanje do konca življenja. Zakaj? Ker tista stvar, ki znotraj mene to sprašuje, nima odgovorov.

Res je, da je človek v grobem sestavljen iz telesa, razuma in duše. Vendar vse dotlej, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim svojega bistva, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim tistega dela sebe, ki ima te odgovore, ne morem razumeti, za kaj pri tem gre..

Vse religije ponujajo nebesa pozneje.
Prem Rawat Maharaji pa ponuja nebesa zdaj, s svojo metodo Samospoznanja.
Čas tu ne igra nobene vloge.
Nekdo, ki mu je bilo poklonjeno njegovo darilo, lahko v trenutku doživlja popolnoma isto, kot to doživlja nekdo, ki prakticira njegovo Samospoznanje že dolga leta.

Aborigini - ljudje, ki še imajo povezavo z duhom in telesom, nesnovnim in snovnim
ali
Kakšno je aboriginsko doživljanje stvarnosti,
njihovi obredi in življenje, ki ga živijo med resničnostjo in mitom

"Če imaš besedo, duha -
potem govori, stoj za tem!"
(aboriginski pesnik Bill Neidjie)

Z nami 'upravljajo' štirje centri:
- misleni (glava)
- čustveni (srednji del telesa, prsni koš)
- gibalni in interaktivni (spodnji del telesa in hrbet).

Vse delo miselnega centra je razdeljeno na dva dela: pritrjevanje in zanikanje, da in ne. V vsakem trenutku našega mišljenja eden od obeh prevlada nad drugim ali pa sta enako močna v trentkih neodločenosti. Negativni del miselnega centra je enako koristen kot pozitivni del in vsako zmanjšanje moči enega glede na drugega povzroči mentalne motnje.

Pogovor z Erico Klügler, predavateljico organizacije Summit Lighthouse, ki širi znanja Vnebovzetih mojstrov.

Ko se po deževnem neurju razpršijo črni oblaki in se razjasni nebo, se med svetlečimi kapljami dežja v vsej svoji razkošnosti barv razpre mavrica kot nebeški most med Bogom in Zemljo. Naša pot je pot mavrice, neskončno iskanje skladnosti barv in večno hrepenenje po svetlobi. Katoliška vera uči, da smo prišli iz prahu, v trpljenju izkusimo življenje in se v prah povrnemo. Novodobna gibanja iščejo izvor vsega v svetlobi, smisel življenja v odkrivanju svetlobe in naš končni cilj je vrnitev v svetlobo.

Leta 1957 je bila v Združenih državah Amerike ustanovljena organizacija Summit Lighthouse z namenom, da bi ljudem prenesla nauke Vnebovzetih mojstrov. Nauki o vnebovzetih mojstrih govorijo, kako delujejo božji zakoni. S tem znanjem razumemo, zakaj so stvari takšne kot so. Življenje vidimo v drugačni luči, razumemo povezavo vzrokov in posledic, se zavedamo posledic svojih misli in dejanj in ne iščemo vzrokov in krivde v zunanjih okoliščinah ali pri drugih ljudeh. Zato se tudi bolje odločamo, saj vidimo življenje širše in globlje, ne samo z vidika lastnih želja in potreb.

Erica Klüger že dvajset let širi znanja Vnebovzetih mojstrov v Južni in Severni Ameriki ter Evropi. Bila je vzgojena v katoliški veri in zelo vdana Bogu. Vendar jo je katoliška dogma utesnjevala, ni mogla razumeti, da duhovnik pridiga to, česar sam ne živi, da je rešitev obljubljena samo tistim, ki pripadajo katoliški cerkvi. Zato je začela iskati Boga, spoznavati drugačna verstva, proučevati različne filozofije, prebrala ogromno knjig, a Boga ni našla. In ker življenje ne pozna naključij, jo je pot zanesla v Summit Lighthouse.

Pogovor z Zdenko Andrijić, hrvaško pisateljico in astrologinjo, ki s svojo tankočutnostjo zaznava tudi prisotnost angelov.

"Moji angeli so odšli. Samo za hip, so rekli. Vendar te ne upam poklicati, če jih ni v bližini. Morda se ti je spremenil obraz, imaš drugačen izraz. Le kaj, kaj naj storim?
Ko v rokah začutim tišino, zvonovi odjeknejo Nikolino - Pomagaj nam! Že spet! Morje gre v lov za zgodbo, ribe so ponorele, luskave pohotnice. In ti, moj neiznajdljivec, imaš kakšno sliko, slikico?
Kolerik pije, melanholik je in flegmatik spi. Kaj pa sangvinik? Vprašaj me, vprašaj, če ne veš odgovora. Usodo smo dobili že v otroštvu, z enim od prvih Dedkov Mrazov. Moji angeli so nekam odšli, kar mi postaja že sumljivo. Če se kmalu ne vrnejo, ti bom napisala pismo:
Oče naš, vem, da si, vem, da si. Ali ti veš, ali si ali nisi? Navadno pozabljaš."
(Moji Angeli iz zbirke To je samo zemeljska zadeva, Zdenke Andrijić)

Ko se nam kaj zalomi, kdo je kriv? Kdo je odgovoren za našo (ne)srečo? Starši? Ker so nas preveč kritizirali, ker nikoli niso bili zadovoljni z nami, ker nas niso znali spodbujati na pravi način ali pa nas sploh niso in je prav, da zdaj isto počnemo tudi sami drugim?

POT DOMOV V SRCE
Svetla prihodnost človeštva

"Vsem tistim, ki se želijo uglasiti s svojim najvišjim možnim potencialom. Vsem tistim, ki imajo nato tudi pogum, da dopustijo notranji božanski iskri, da jih ohranja in... Vsem tistim, ki si dovolijo biti vse, kar so lahko." S temi mislimi Jasmuheen podarja v branje svojo knjigo "Živeti od svetlobe", ki bo v kratkem izšla tudi v slovenščini.

Svojo življenjsko filozofijo pa pojasnjuje: "Božansko odreja pravila. To so naravni zakoni energije. Ko jih razumemo in jih uporabljamo, se igra kaosa spremeni v čudežni red. Začenjamo razumevati svojo neomejeno naravo in sposobnosti, ki jih imamo kot ustvarjalna bitja, ki so tu samo zato, da ustvarjajo, da so, da spoznajo radost, da brezpogojno ljubijo in slavijo."

Ellen Grave - Jasmuheen prihaja iz Avstralije, kamor so se njeni starši v upanju na novo življenje preselili z Norveške.
Njen prihod v Ljubljano so najavljali zelo pozorno in obetavno. Nejeverneži so jo pričakovali kot živ primer čudeža, da lahko človek preživi brez hrane in celo pijače. Privrženci različnih duhovnih gibanj so se veselili, da jim bo zaupala tehnike, ki jim bodo pomagale na poti razsvetljenja.
Resnica je, kot vedno, nekje vmes in ne uresničuje pričakovanj ne enih ne drugih.
Tisti, ki svojo pomembnost dokazujejo s potrjevanjem svojih dvomov in svojega prav, so morali priznati, da je Jasmuheen preživela brez hrane in vode dlje kot menimo, da je za nas poprečne zemljane normalno. Nič manj razočarani niso bili tisti, ki so upali, da bodo z njenim prihodom tudi sami doživeli čudež.
Vedno več pa je tistih, ki so v njenem predavanju našli tudi nekaj koristnih napotkov zase, nekaj dobronamernih misli, kako s svojim zgledom celotnemu človeštvu pomagati na poti v svetlejšo in boljšo prihodnost.

"Resničnost, kot jo poznamo, sprejmemo za edino možnost zaznave, ki nam je dana, kljub temu, da jih je neskončno."

Pogovor z Ireno in Klausom Šketa iz Prebolda, ki se ukvarjata z belo magijo, se borita proti zlu in pomagata ljudem, da se pred njim zaščitijo.

Pogovor z jasnovidko Miro Selimović

Starši imamo otroke le na posodo. Z nami živijo komaj nekaj več kot petnajst let, potem odidejo. Najprej odidejo v svojih željah, v svojih mislih, v svojih hrepenenjih in potem zares.

Slovenski filozof mlajše generacije, pesnik in publicist Brane Senegačnik, v svoji zbirki esejev v Iskanju izgubljene mere skozi zadnji esej Kultura, resničnost, skrivnost razkriva razmere v sodobni slovenski kulturi. Po njegovem je stanje duha mogoče razdeliti med tri osnovne usmeritve.

Projekti združevanja zdravilskih in zdravstvenih dosežkov

Medtem ko se debate o zdravilstvu pri nas ne premaknejo iz kabinetov in ostajajo na nivoju apriornih prepričanj, so po svetu marsikje začeli zdravilstvo proučevati, raziskovati in zbirati podatke.

Oglejmo si pobliže tezo, da na demokraciji stoji in pade svet. V njeni zibelki, Ameriki, demokracija funkcionira le pod samoomejitvenim pogojem, da za njih velja le toliko, kolikor se med sabo zmenijo korporacije, da bo veljala, za ostali svet pa naj bi veljala toliko, kolikor jim bo ameriški strateški interes, ki ga ščiti vojska, dopustil, da bo veljala.

1. Zaprosite. Morate prositi za uslugo vse, ki bi vam ponudili pomoč (angeli, vodniki, itd.). S prošnjo odprete kanal za komunikacijo in vodenje.

2. Meditirajte. To je pogosto najhitrejši način za duhovno rast.

3. Odpustite. Večina ljudi bi potrebovala nekomu nekaj odpustiti (tudi samim sebi). Ko odpustite, se osvobodite zgrajene karme in ostalih stvari, ki jih je potrebno izpustiti.

4. Fizično delo. Bodite skladni z vašim telesom, vašim templjem. Lepo ravnajte z vašim telesom in si dvigujte vibracijo. To deluje v povezavi z vsem drugim.

5. Učitelji. Preskrbite si učitelje. Dajte jim vedeti, da ste pripravljeni delati vaše delo in izpolniti vaše poslanstvo.

6. Kanalizirajte. Kanalizirajte znanje in modrost vašega višjega jaza, duhovnih vodnikov in vseh ostalih, ki služijo v vaše najvišje dobro.

Prav gotovo se skorajda vsi sprašujemo, zakaj in od kod toliko gorja, skrbi, napetosti, nasilja, ipd. Tako kot včasih iščemo izgubljeno stvar tam, kjer je ni ter nikoli ne pomislimo, da se morebiti nahaja kje drugje, mogoče na najbolj običajnem, znanem mestu, tako tudi redko pomislimo, da se vzroki za največ trpljenja in gorja nahajajo na najbolj običajnih in znanih krajih.