Vsekakor, če se samo sprašujem, kdo sem jaz, ne bom našel odgovora na to vprašanje do konca življenja. Zakaj? Ker tista stvar, ki znotraj mene to sprašuje, nima odgovorov.

Res je, da je človek v grobem sestavljen iz telesa, razuma in duše. Vendar vse dotlej, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim svojega bistva, dokler skozi svoj neslišni dih ne začutim tistega dela sebe, ki ima te odgovore, ne morem razumeti, za kaj pri tem gre..


Ni naključje, da stara modrost pravi, da je eno samo izkustvo, eno samo spoznanje vredno več, kot na tisoče knjig. In naš lep pregovor pravi: »Če bi bil vedež, ne bi bil revež«. Če bi prepoznal svoje notranje bistvo, bi začutil svoje notranje bogastvo in ne glede na moje zunanje materialno ali finančno stanje se nikoli več ne bi počutil kot revež.

Kaj je duša?
Zame, je preprosto to ta najžlahtnejša energija, ki me živi, katere spekter lahko zaznavam znotraj sebe kot: notranjo svetlobo, notranji zvok, notranji stik s sabo in notranji okus. Ker to energijo najlažje zaznavam v področju srca, jo imenujem tudi srce. Nikoli ne skrivam in vsakemu človeku z veseljem povem, da me je v svet notranjih spoznanj popeljal moj učitelj in prijatelj Prem Rawat Maharaji z njegovim darilom Samospoznanja.

Ne skrivam tudi, da sem v tem času, odkar prakticiram, mnogokrat bil v zavesti blaženosti. Vendar je vedno največ vredna prav ta blaženost, iz katere sem vstal, prav danes zjutraj. Da, potreben je ta vsakodnevni napor in izpolnitev obljube, ki sem jo ob sprejemu njegovega darila Samospoznanja dal svojemu mojstru in učitelju, da se bom vsak dan do konca življenja posvetil njegovemu darilu in se notranje izpolnjeval vsaj eno uro.

Ali si lahko vsak dan vzamem eno uro časa?
Vsekakor je res, da imam časa točno toliko, kolikor si ga vzamem, vendar je tudi res, da enkrat čas brez dvoma ne bo več imel mene, kot večkrat rad poudari Prem Rawat: »Yesterday is a history, tomorow is a mistery, today is the present, that's why it is called a present.« Prevod: »Včeraj je zgodovina, jutri je skrivnost, danes je sedanjost, zato se imenuje darilo.«

Vsak od nas bi rad bil srečen, vendar sreča ni samo nekaj zunaj mene, ampak je predvsem stanje moje zavesti, stanje moje notranje izpolnjenosti, ki jo dosežem vsak dan z notranjim izpolnjevanjem sebe. Tehnike same res niso dovolj, ravno tako je pomembno razumevanje, ki ga razvijam skozi notranjo povezanost s sabo in pa seveda poslušanjem mojstra, nekoga, ki se je na tej notranji poti že »izmojstril« in še naprej »izmojstruje« ta notranji božanski občutek.

Na video predstavitvah, ki potekajo po Sloveniji, vsak lahko z lahkoto prepozna ta občutek in ga nato počasi s svojim razumevanjem skozi sebe razvija naprej.

In za konec še nekaj o negativnem pisanju bivših učencev Prem Rawat Maharajija. Star pregovor pravi:
»Ne sodi, da ne boš sojen.«
Nečesa, česar sam nisem videl, oziroma se prepričal na lastne oči, ne morem niti nočem soditi. Sam sem Maharajijev učenec že petindvajset let in nikoli nisem imel nobenih težav, niti z Maharajijem, niti z njegovim učenjem. Ker poznam mnogo tistih, ki so odšli, poznam tudi večino njihovih vzrokov za to, saj se še danes kdaj pa kdaj srečujem z njimi. Vsaj ena ura vsak dan je tisto, kar je za mnoge ljudi bilo preveč, ko pa človek enkrat izgubi ta notranji stik, enostavno ne vidi več pravega smisla, zakaj bi to še naprej počel, če od tega nima nič. (In to se lahko zgodi dokaj hitro vsakomur, kot kamnu, ki je bil tisoč let v reki moker, a se je na soncu posušil v nekaj minutah.)

Iskren in spoštljiv odnos do samega sebe in drugih ljudi.
Z neiskrenostjo, pomanjkanjem samospoštovanja in varanjem samega sebe, človek dela največjo škodo prav samemu sebi. Dvojna merila so tu za vsakogar njegova lastna poguba. Torej ta pot Maharajijevega Samospoznanja vsekakor ni za ljudi, ki nimajo niti ene same ure časa zase na dan, niti ni ta pot za tiste, ki imajo dvojna merila, ki niso spoštljivi niti do sebe, niti do drugih.
Ti ljudje, ki blatijo Maharajijevo sporočilo, nimajo prav nobene alternative za to, kar ponuja on.

Zakaj tehnike brez mojstra ne delujejo?
Če sebe primerjam s koščkom železa in recimo, da so tehnike drug košček železa, koliko časa moram drgniti ta koščka, da bosta postala magnet? Življenje je za to prav gotovo prekratko. In če je mojster že ta magnet, vsi vemo, da vsak košček železa ob stalnem kontaktu z magnetom, tudi sam dobi lastnosti magneta.
Prepoznavati to najžlahtnejše v sebi je zame velika čast, zato ne skrivam hvaležnosti, ki jo čutim do mojega mojstra, o kateri lahko prav vsak od vas, ki zna malo angleško, prebere kaj na internetnih straneh www.enjoyinglife.org pod sekcijami »Days«, »Expressions«, »Lives«, »Around the world« in »Electronic times« pod mojim imenom Stojan Svet.

Torej zavest blaženosti je dosegljiva, vendar ne z razmišljanjem. Verjemi, prav nihče v zgodovini človeštva ni do nje prišel po poti razmišljanja. Ko človek enkrat umira, je prva stvar, ki ga zapusti, njegov razum in kako mu bo takrat pomagal kak ritual, ali mantra, če se pa še svojega imena ne bo spomnil.

In še nekaj o milosti in blagoslovih s katerimi je obdarjen mojster. Tolikokrat sem videl na lastne oči, da so ljudje, ki so zlorabljali to najčistejšo in najlepšo stvar na svetu, to stvar tudi zelo hitro izgubili in ta zakon velja prav za vse.
Področje srca je edino področje, kjer se ne da goljufati niti sebe, niti drugih.

Torej, če se ti zdi moj članek zanimiv pokliči odzivnik
01-426-16-81 in pridi na kakšno od video prireditev in prisluhni mojstru Prem Rawatu.

Vsem lep pozdrav

Ps: Morda se ti zdi čudno, da se nekatere stvari v mojem članku toliko ponavljajo, vendar verjemi, da sem sam mnoge stvari prebral v življenju tudi stokrat, pa jih še vedno nisem razumel.
Najlažje stvari je včasih najtežje razumeti, ker je ta razum enostavno preveč zapleten, da bi to razumel.

In za konec še ena od mojih pesmi, nekaj ostalih pa lahko najdete tudi v knjigi gostov na www.svetduhovnoti.org :)

Čutenje vseh čutenj

Mojstrovo Spoznanje je;
kot lepa svetla roža,
kot ta božanski vonj,
ki v srcu boža,

Mojstrovo Spoznanje je;
kot ta neslišen dih,
znotraj hvaležnega diha,
ni plitek in ne globok,
kot iskri potok, je ta tok,

Mojstrovo Spoznanje je;
kot to srce, znotraj srca,
ne bije kot budilka,
a vendar v radost,
zbujat zna,

Mojstrovo Spoznanje je;
kot absolutna,
vzvišena resnica;
Moja zavest, moje najžlahtnejše,
čutenje vseh blaženih čutenj.


Stojan Svet