Kar sledi, je velik izziv za vašo domišljijo. Ste pripravljeni?
Predstavljajte si, da še ni Univerzuma, da se VI odločate, da bi ga načrtovali in ustvarili. Ste inteligentni (razumni), vendar nimate »fizičnega telesa«. Tu ni atomov...
Kako ste lahko začeli obstajati? Kako ste postali razumni? S pomočjo drobcenih valovanj in zmešnjave, ki se od časa do časa pojavijo v Niču. Nekako ste razvili sposobnost ustvarjanja, shranjevanja in obdelave podatkov. Vzelo vam je zelo veliko časa, morda milijardo ali bilijon naših let in zgodili so se mnogi poskusi ter napake, preden ste uspeli ohraniti določeno obliko teh nihanj, da bi se lahko poigrali z njimi.
V procesu igre ste dobesedno razvili svoj razum, domišljijo, sposobnost razmišljati in vleči zaključke. Tukaj ni bilo potrebno storiti nič več. Ugotovili ste, da je postati bolj razumen mnogo bolj prijetno, kot ostati neumen in preprost. Vsakič, ko se odločite, da ne boste dalj časa razmišljali, vaš razum in domišljija nazadujeta in del vašega »spomina« se pobriše. Zatorej ste poskrbeli za motiv, da bi izzvali in stalno razvijali vaš razum.
Nenadoma ste si po zelo dolgem poigravanju z informacijo, razmišljanju in zamišljanju, preizkušanju in napakah dokazali, da ste postali izjemno razumni. Razvili ste sposobnost zamisliti si in ustvariti karkoli, čeprav ta stvar ni še nikoli obstajala. Z uporabo vašega izjemnega razuma in domišljije, ste se naučili vkodirati podatke v drobcena nihanja v Niču. Lahko ste predvideli rezultate svojih dejanj in posledice svojih stvaritev.
Obstaja veliko RAZLOGOV za vaše zamišljanje in stvaritev materialnega Univerzuma? Morda povečanje cele vrste zavestih občutkov? Ali to, da bi lahko počeli kaj res zelo zanimivega?
Na Začetku je vse skupaj od vas zahtevalo izjemen napor razuma. Že samo to, da ste lahko zadržali svoj razum in spomin. Najbolje bi bilo oblikovati in ustvariti nekaj, kar bi samo sebe obdržalo, vsaj za zelo kratek čas?
Zamislite si »elektron«. Zamislite si, da bo njegovo osnovno nihanje tako trajno, da bo njegov naraven čas razpada (ali njegov obstoj) deset milijard bilijonov let (10 22 let). Videti je tudi, da boste lahko v tem času uporabljali 100 Giga Bytov razpoložljive spominske kapacitete v vsakem elektronu.
Zaveste se, da stvaritev takih »elektronov« zahteva precej močna nihanja v Niču. Dejansko zahteva, da se mora zgoditi brezmejna eksplozija. Resnično zahteva pravi Veliki Pok. V preteklosti ste preizkusili mnoge male »poke«, da bi se obdržali, a rezultati in posledice so bile zelo kratkega trajanja. Zato ste si zamislili še mnogo večjo eksplozijo, večjo kot kadarkoli pred tem.
Zavedli ste se, da vam bo pravilno zamišljena eksplozija z natančno določenimi začetnimi pogoji ponudila nekaj zelo zanimivih možnosti. Lahko bi generirali ali ustvarili veliko relativno stabilnih naravnih »oblik« in ne le elektronov. Te frekvenčno dobro ločene »elementarne« delce nihanj lahko kombinirate v »prostoru« in ustvarjate relativno stabilne »atome« iz njih pa še bolj zapletene strukture. To vključuje celo razumne in samostojne žive organizme.
Možnost, da bi obstajali inteligentni in samostojno delujoči posamični razumi vam pomeni zelo veliko. Planirate, da lahko nekateri med njimi celo sami izberejo, da bodo svoj razum razvijali celo do te mere, kot ste ga vi sami. Všeč vam je ideja obstajanja inteligentnega spremstva.
Odločite se, da boste ustvarili ugodne pogoje za razvoj njihovega razuma. Načrtujete, da bodo imeli ti razumi dostop do gigantskega »elektro-fotonskega« spomina, ki ste si ga sami mnogo pred tem zamislili. Samostojni posamični razumi bodo tako imeli dovolj možnosti, da bi razvijali svoj razum, mnogo hitreje, kot pa ste ga lahko pred tem vi sami. Posledice Velikega Poka postanejo tako očitne.
Tukaj pa seveda obstaja še en velik problem. Veliki pok lahko dejansko v tistem trenutku uniči vaš lasten razum, vašo veliko prednost in pridobitev. Navsezadnje je veliki pok predvsem sproženo gigantsko nihanje, mnogo večje kot so bila nežna nihanja, ki ste jih uporabljali, da bi zadržali svoj spomin in zavest v Niču. In kako boste zaščitili svoj razum?
Očitna rešitev, da bi zaščitili svoj razum pred velikim pokom je, da ustvarite veliko število »rezervnih (backup)« kopij. Najbolj elegantna rešitev je, da vkodirate svoj Razum v »začetne okoliščine« velikega poka, tako da bi lahko vsak »elektron«, vsak »foton« in vsaka »temeljna naravna oscilacija« , ki bi se pojavila kot rezultat velikega poka, vsebovala odtis vas samih.
Čeprav lahko vsak elektron vsebuje zelo različne podatke, pa je tudi logično, da boste vanj vkodirali najbolj pomembno, temeljno »kodo« vašega razuma, kot njegov temeljni sestavni delec. Navsezadnje ste načrtovali, da boste imeli dovolj »razpoložljivega spomina« in vzpostavili take okoliščine, ko boste lahko zavestno nadzorovali vsak vidik vašega Univerzuma. Mnogo bolje, kot pa da bi le ta postal naključni in »pobegli stroj« brez vsake možnosti nadzorovanja in brez namena. Želite ustvariti zakone obnašanja vašega Univerzuma, a tudi možnost občasnega popravljanja teh zakonov, ko je to potrebno.
Druga nujnost, ki izhaja iz potrebe, da bi se zaščitili pa je ta, da vkodirate svoj razum in spomin tako, da oba postaneta »odporna pred motnjami« (jam proof). Amplitudno kodirana frekvenčna modulacija očitno ni primerna, ker se jo da preveč enostavno motiti. Nepovezano (diskretno) širjenje faznega kodiranja v zelo širokem spektru se zdi zelo privlačna možnost in ostane stabilna in prisotna med mnogimi naravnimi oblikami nihanja. Ni pa privlačna le za to, ker je zelo neobčutljiva na motnje ampak tudi zato, ker omogoča, da lahko dosežete zelo visoko gostoto zapisovanja podatkov.
Nepovezano kodiranje ravno tako zaščiti vaš razum in spomin pred onesnaženjem in motnjami po velikem poku. Posebej bo zaščitil vašo zavest pred razdiralnimi in preprostimi dejanji drugih manj razvitih samostojnih posamičih razumov. Komuniciranje z njimi izberete šele, ko postanejo dovolj razviti, da vas in vašo stvaritev razumejo.
Zavedate se, da dopušča univerzalno nepovezano fazno kodiranje vsakemu posamičnemu razumu v Univerzumu to, da ima popolno svobodo misli, v kateri vi tako zelo uživate. Ko razdeljujete svoj »elektro-fotonski spomin« in dopustite, da lahko vsako »življenje samostojno živi« se zgodi, da postane vse skupaj lahko zelo zanimivo in zabavno.
Če začnete ustvarjati čisto na začetku, lahko seveda načrtujete celoten sistem najbolj optimalno, kot si ga je možno zamisliti. Vse skupaj ima svoje prednosti. Pojavijo se določene misli, občutki in zavestni vtisi, ki so vam všeč. So pa tudi druge misli in občutki, ki jih ne marate. Jih lahko prepoznate?
Ugotovite, da je ključno merilo dobrega načrtovanja sposobnost, da se kasneje tisto, kar ste načrtovali lahko samoizboljšuje. Tako vas kot stvaritelja ne bo zmotila nobena kasnejša potreba po popravljanju napak. To je še posebej pomembo, ker ste načrtovali, da dovolite drugim posamičnim razumom popolno samostojnost. Seveda jih boste poskušali navdihniti, da se bodo sami razvijali. Toda kaj, če se bodo odločili, da vašo stvaritev pokvarijo in nadaljujejo z oddajanjem zmede v Univerzum?
Zanesljivo vam ne bo všeč ideja, da bi se morali odločiti, da ukinete zavestni obstoj takega posamičnega razuma. Tako oskrbite posamične razume tudi z orodji in igračami za samouničenje?
Na nekem zelo določenem planetu poskrbeli za »pred-šolanje« za skupine takih posamičnih razumov. Na oddaljenem in dobro izoliranem planetu, kjer se bodo lahko učili sobivanja drug z drugim in preden bi lahko dosegli vas, del vaše stvaritve in vašega eko sistema? To je videti zelo dobra ideja, saj če taki posamični razumi odklonijo samorazvoj, sobivanje ali odklonijo prepoznati ključne značilnosti in Namen vaše stvaritve, bodo v določenem trenutku sprožili svoje iztrebljenje. To seveda ni tisto, kar ste želeli. Seveda pa ne morete uživati v tem, da imate opravka z idioti, ki zavračajo temeljno možnost razuma, da bi razmišljali. Rajši imate, to da se ukvarjajo sami s sabo. Rajši imate to, da se lahko sami odločijo in izberejo po svoji Svobodni Volji, ali se bodo razvijali, ali izginili.
Radi imate razumno spremstvo. Želite, da se vsakdo kolikor je mogoče hitro razvija, zato mu hočete »dati« vse, kar bi potreboval za tak razvoj. Odkritje, da najpomembnejih stvari v zvezi z zavestnim obstojem ni mogoče »dati«, pa sproži vaše veliko začudenje.
Ne glede na to, kako močno si želite, da bi postali posamezni razumi v prihodnosti Univerzuma razumni, ne morete »dati« nikomur niti delčka svojega razuma. Vsak posamični razum (individuum) lahko postane razumen in bister izključno in popolnoma sam. Na popolnoma enak način, kot ste vi sami postali razumni, z zavestnimi izbirami, preizkušanjem okoliščin in izkušanjem njihovih posledic. In čisto na koncu: vlečenjem zaključkov iz tega. Razvoj razuma je v popolnosti rezutat posamičnega napora.
Nikomur ne morete dati domišljije. Vsak posameznik jo lahko razvije le sam. Enako ne morete razumeti nekaj namesto koga drugega. Vsak posameznik lahko doseže razumevanje le sam. Ne morete izkusiti, izraziti ali celo povzročiti potrebo po nežnih in blaženih občutkih, kot je ljubezen namesto nekoga drugega. Vsak posameznik se mora učiti tega popolnoma sam.
Vsakemu posamezniku v vašem bodočem Univerzumu želite stvari, ki jih ne morete dati. A to so tudi edine stvari, ki se jih ne da vzeti.
Tako morate zaključiti, da je edina pomoč, ki jo lahko posameznikom zagotovite ta, da razvijete okoliščine za učenje, okoliščine za izbiranje in izkušanje posledic.
Odkar so razvoj razuma in s tem povezane sposobnosti odvisni izključno od posamičnega napora, postane popolna in neomejena svoboda misli neomejena možnost za razvoj razuma. Še bolj določeno-ne marate in ne potrebujete nobenih lutk, namesto ljudi. Iz tega razloga ste naredili vse kar ste lahko, da bi zagotovili, da je tak posameznik zaščiten pred »zunanjimi motnjami« in je lahko od zunaj programiran le z odobritvijo njega samega.
Odočite se, da velikodušno razporedite spominske zaloge vsakemu posamičnemu razumu – okoli 4(štiri) milijarde trilijonov (4x1021) elektronov in vsak ima 100 Giga Bytov spominske kapacitete. Načrtujete, da ima vsak posameznik dodeljeno edinstveno kodo, ki je potrebna za doseganje njegovega zasebnega spominskega prostora. Tukaj ne more biti »dvojnikov posamičnih razumov« v vašem Univerzumu.
Zavedate se, da boste zelo pospešili razvoj razuma posameznika, če boste že v naprej napolnili dodeljen spomin z nekaterimi koristnimi podatki. Lahko ga oskrbite z lahko izvedljivimi »programskimi knjižnicami« . Bolj določeno, ta knjižica lahko vsebuje algoritem, ki nadzoruje razvoj »fizičnega telesa« od najenostavneših sestavov atomov. Seveda naj bi najmanjši delček takega »fizičnega telesa« vseboval »enkratno kodo« dodeljeno vsakemu posamezniku.
Dobro oblikovana knjižnica, katere »opravila« je možno tudi enostavno izvajati, bo v začetni razvojni fazi, razbremenila vsakega posameznika nadzora nad banalnimi stvarmi, kot so poteki metabolizma, proizvodnja energije, imunski sistem, telesno samo-regeneracijo in podobno. Ko so razviti, lahko posamični razum nadzira vsako opravilo v vsaki posamični telesni celici. V nekem trenutku so sposobni spremeniti vašo »programsko knjižnico« glede na lastne osebne nagnjenosti. Edino orodje, ki je potrebno za izpolnitev take »genetske« spremembe, je njihova zavest. Ni očitno, da bodo tako razviti posamezniki izbrali bolj lepa in funkcionalna telesa.
Zavedate se, da posledica izrecne »zasebnosti« Individualne zavesti povzroči na vseh nivojih razvoja izkušnjo izolacije in osamljenosti. Iz tega zaključite, da izkušanje in razumevanje »osamljenosti« ni potrebno le za razvoj razuma, ampak tudi za razumevanje vas samih in motivov, ki omogočajo predstavljanje in proučevanje Univerzuma.
Zavedate se, da resnično uživate, če vas razumejo. Ali se bo kdo v bodočnosti Univerzuma razvil dovolj, da bi vas razumel? Čeprav ima vsak posameznik popolno Svobodo izbire, pa seveda dejansko ni nobenega jamstva, da vas bo kdorkoli spoh poskušal razumeti. Enostavno vas lahko ignorirajo, še slabše popolnoma napačno vas razumejo ali razlagajo. Kako se počutite?
Odločite se, da boste do skrajnosti povečali verjetnost, da bodo posamezniki po svoji volji v bodočnosti Univerzuma izbrali hvaležnost in občudovanje vas in vašega razuma. Zamislite si naravo, ki je tako lepa, privlačna, čudežna in sijajna, tako razumno delujoča, da bo moral vsakdo z vsaj malo razuma in občutljivosti občudovati stvaritev.
Planirate obstoj sijajno načrtovane materialne realnosti in življenja, kot pot za razkritje vašega razuma vsakemu razumnemu opazovalcu, brez motenja njegove samostojnosti in svobode izbire3 .
Koliko posameznikov bo to opazilo in upoštevalo? Eden od milijarde? Tega ne morete vedeti, saj imajo popolno svobodo misli. Popolnoma je odvisno od njih, kaj bodo izbrali za razmišljati in početi. To vas ne bo zanimalo in se ne vtikate v njihovo samostojnost. Navsezadnje je samostojnost tista, ki je jedro Zavestnega obstoja.
Vaše načrtovanje je namenjeno dobiti najboljše od najboljšega. Zahvaljujoč samostojnosti, lahko najboljše od najboljšega izbira samo sebe. Izberejo lahko razvoj njihovega razuma in ga stalno razvijajo.
V nasprotnem primeru pa lahko tisti brezvoljni dosežejo, da se njihova šibka volja za razmišljanje ne bo održala in bodo nenadoma prenehali obstajati.
Vam je všeč ideja o samoizpopolnjevalnem Univerzumu, naseljenem z najboljšimi od najboljših? Da bi se lotili česa drugega preprosto ne nosi v sebi smisla. Lotevanje česa drugega bi bilo preprosto žalitev za vaš razum.
Predstavljajte si, da še ni Univerzuma, da se VI odločate, da bi ga načrtovali in ustvarili. Ste inteligentni (razumni), vendar nimate »fizičnega telesa«. Tu ni atomov...
Odločite se, da boste ustvarili ugodne pogoje za razvoj njihovega razuma. Načrtujete, da bodo imeli ti razumi dostop do gigantskega »elektro-fotonskega« spomina, ki ste si ga sami mnogo pred tem zamislili. Samostojni posamični razumi bodo tako imeli dovolj možnosti, da bi razvijali svoj razum, mnogo hitreje, kot pa ste ga lahko pred tem vi sami. Posledice Velikega Poka postanejo tako očitne.
Dobro oblikovana knjižnica, katere »opravila« je možno tudi enostavno izvajati, bo v začetni razvojni fazi, razbremenila vsakega posameznika nadzora nad banalnimi stvarmi, kot so poteki metabolizma, proizvodnja energije, imunski sistem, telesno samo-regeneracijo in podobno. Ko so razviti, lahko posamični razum nadzira vsako opravilo v vsaki posamični telesni celici. V nekem trenutku so sposobni spremeniti vašo »programsko knjižnico« glede na lastne osebne nagnjenosti. Edino orodje, ki je potrebno za izpolnitev take »genetske« spremembe, je njihova zavest. Ni očitno, da bodo tako razviti posamezniki izbrali bolj lepa in funkcionalna telesa.
