Slikovita kulturna raznolikost evropske družbe je trdno vpeta v njej lastno ter enako barvito in raznoliko naravno okolje. Že kratka pot od Lendave do Kopra nam ponuja barvito raznolikost krajine, enako pisana sta celotna Evropa in cel svet.

Medtem ko je lahko ta raznovrstnost nedvomno bogat vir estetskega užitka, umetniškega navdiha ali pač nemonotono okolje za rekreacijske užitke, je njen pomen daleč bolj daljnosežen in ključen za naše preživetje. Človek je od storitev, ki jih zagotavlja ekosistem, polno odvisen. Narava na primer brezplačno zagotavlja sistemsko obnavljanje in ohranjanje javnih dobrin, kot sta voda in zrak.

Gre za storitve, ki se ne tržijo in nimajo z denarjem opredeljene veljavne cene, zato njihova izguba večkrat uide radarjem sodobne družbe, ki jo v prvi vrsti poganjajo ekonomski cilji. In to seveda pomeni nevarnost, da problem v naši zavesti preprosto ni zabeležen.

»Zakaj skrbimo za živali bolj kot za ljudi? Vem, da bo odgovor večine vas, da živali pač ne začenjajo vojn in niso teroristi. Toda kaj pa ti stradajoči ljudje v Afriki in tisti, ki se jih pobija v Darfurju? Nisem proti pravicam živali in ne želim, da bi se pretepalo mladičke, toda razlika je ta, da bi ta človeška življenja, ki se jih jemlje prav zdaj, lahko bila novi geniji in novi zdravniki, ki bi lahko izumili zdravilo proti raku.«

Vprašanja, podobna temu, ki ga lahko zasledimo na Yahoo! Answers, se pogosto pojavljajo kot svojevrsten ugovor tistim, ki zagovarjajo pravice živali. »Ne razumite me napak – sem velik ljubitelj živali – toda zanimivo je, kako za živali srce bije bolj kot za ljudi,« pravi Michael Holmes na spletni strani CNN-a.

Letalo na sončni pogon se znova pripravlja na let, tokrat bo letelo ponoči. To bo prvi nočni polet letala na sončno energijo, ki ga bo upravljal človek. Letalo Solar Impulse bo vzletelo nad Švico na sončen dan proti koncu junija, potem bo med letom napolnilo akumulatorje s sončno energijo s pomočjo celic na krilih v želji, da bi bilo energije dovolj za nočni let.

Cilj dvojice, ki financira projekt, Bertranda Piccarda in Andreja Borschberga, je dokazati, da letalo na sončni pogon lahko leti podnevi in ponoči tudi na daljših razdaljah, in to brez goriva. "Nočni poleti letala, ki ga poganja sončna energija, naj bi pokazali potencial obnovljivih virov energije, s katerimi bomo zmanjšali svojo odvisnost od nafte," je povedal Piccard.

TV sprejemniki postajajo vedno večji in zaradi tega porabijo vedno več elektrike. To pomeni tudi višje stroške za nas, uporabnike, ki se pogosto niti ne zavedamo, zakaj je naša naprava tako potratna, poudarjajo v Focus društvu za sonaraven razvoj.

Poleg tega vse višja poraba energije pomeni tudi negativen vpliv na okolje. Razvoj tehnologije nam danes omogoča, da želeno udobje (velikost, funkcije) dosežemo tudi ob manjši rabi energije. V življenjski dobi TV sprejemnika je mogoče s pravilno odločitvijo v času nakupa zaradi varčnosti naprave prihraniti tudi do 600.

Okoljevarstveniki so v italijanski prestolnici začasno postavili hotel iz smeti, s čimer želijo dvigniti zavedanje ljudi o onesnaženosti evropskih plaž.

Hotel se skoraj v celoti sestoji iz odpadkov, ki jih je mogoče najti na plažah, kot so igrače, pločevinke, avtomobilski deli, cevi itn. Okoljevarstveniki so hotel s petimi sobami in recepcijo sestavili iz skupno 12 ton odpadkov. Gost pa se vanj lahko nastani za maksimalno štiri dni.

V marčevski številki EUekspresa je eden od anketirancev v rubriki »EU v praksi« opozoril, da Slovenija precej zaostaja pri varovanju okolja, predvsem pri izpustih, verjetno pa ni edina članica, ki ima s tem težave. Kako zagotoviti, da bodo države upoštevale dokumente in zaveze, sprejete na ravni EU, ne pa le plačevale kazni in okoljsko zgodbo peljale še naprej po starih tirnicah?

Ključno je predvsem zavedanje, da je zakonodaja sprejeta z jasnim namenom zaščititi naravo in izboljšati kakovost življenja. Ker pa je okoljska zakonodaja izredno kompleksna in tudi finančno zahtevna – mimogrede, kar okoli 80 odstotkov nacionalnih zakonodaj temelji na evropski zakonodaji – so kršitve dogovorjenega kar pogoste.

V Nemčiji so kmetje sadili gensko spremenjeno koruzo, ki je v Evropski uniji prepovedana. Koruzo NK603 so sadili v sedmih državah, podjetje Pioneer Hi-Bred, ki proizvaja semena, pa trdi, da je stopnja kontaminacije majhna.

Semena naj bi sadili na manj kot dva tisoč hektarjih, a Greenpeace trdi, da gre za najmanj tri tisoč hektarjev. Kako je prišlo do napake še ni znano, prav tako še ni ocenjena škoda, ki jo bodo utrpeli kmetje. A ta bo zagotovo visoka, v milijonih evrov, saj bo treba pridelek uničiti.

Dandanes je moderno vse kar je eko, nekateri ljudje mislijo da bodo samo z nakupom eko izdelkov rešili planet, spet drugi se zavedajo da ne smejo kupovati plastičnih vrečk, itd. itd. Vendar EKO življenje ni samo ne-kupovanje plastičnih vrečk, ampak je način življenja in razmišljanja.

Nekateri se že zavedajo da uporaba embalirane vode ni ekološka, da je treba med umivanjem zob zapirati vodo; bolj malo ljudi pa se zaveda kdo oziroma kaj je največji onesnaževalec Zemlje, če že, mislijo da je to promet in industrija, ne zavedajo pa se da je največji onesnaževalec Zemlje to kar je na naših krožnikih-živalska hrana.

Greenpeace je predstavil scenarij, po katerem bi do leta 2050 95 odstotkov vse energije pridobili iz obnovljivih virov. To bi lahko dosegli z vložkom 18 bilijonov ameriških dolarjev, hkrati bi pridobili 12 milijonov delovnih mest, izpuste ogljikovega dioksida pa bi zmanjšali za 80 odstotkov.

Poročilo Greenpeacea z naslovom "Energy (R)evolution " trdi, da je revolucija v pridobivanju energije nujna, saj moramo drastično zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida. Tudi zmanjšanje izpustov za polovico do leta 2050 bi bilo lahko premajhno, da bi ušli drastičnim podnebnim spremembam. Po scenariju Greenpeacea bi izpusti vrh dosegli leta 2015, potem pa bi se do leta 2050 zmanjšali za 80 odstotkov.

Nova gradbena zakonodaja bo prinesla občutno zmanjšanje porabe energije in izpustov ogljikovega dioksida v novih stanovanjskih zgradbah, kaže finska študija. Ker bo padla predvsem količina energije, potrebne za ogrevanje, bi se lahko spremenil tudi vir energije za zgradbe.

Zdaj zgradbe v EU porabijo 40 odstotkov vse energije, odgovorne pa so za 36 odstotkov izpustov ogljikovega dioksida. 57 odstotkov energije je danes v zgradbah namenjeno ogrevanju prostora, 25 za toplo vodo, 11 za osvetljavo in električne aparate ter 7 odstotkov za kuhanje.

Za izginotje velikih opic iz davne Evrope so krive drastične spremembe v okolju pred okoli devetimi milijoni let. Študija raziskovalcev iz Univerze Claude Bernard v Lyonu je pokazala, da so istočasne spremembe v podnebju in okolju, do katerih je prišlo v poznem miocenu, širne gozdne površine spremenile v travnike, velike opice pa so sčasoma nadomestile njihove manjše sorodnice.

Davni sorodniki modernih orangutanov, goril, šimpanzov in gibonov so tako lahko preživeli le v Aziji in Afriki, kjer spremembe niso bile tako drastične.

Prvo večjo študijo o tem problemu so pripravili znanstveniki, ki so v petih državah na treh celinah spremljali 17 populacij kač v različnih življenjskih okoljih. Ugotovili so, da v 11 populacijah število kač naglo upada, 5 jih je bilo stabilnih, pri eni pa se je število malo zvišalo.

Mnogi raziskovalci v Italiji, Franciji, Veliki Britaniji, Nigeriji in Avstraliji so se soočili z zlomom populacije, z nenadnim padcem števila kač, po katerem ni bilo znakov okrevanja populacije. Preživele živali so tako pod vse večjim tveganjem, vsaka nova grožnja je zanje lahko usodna. "Vsi upadi števila kač so se zgodili  razmeroma kratkem času na širokih področjih, ki se raztezajo od mediteranskega do tropskega podnebja.

Letošnje leto je na dobri poti, da postane najtoplejše, odkar merijo globalno temperaturo. Podatki, ki jih je objavila Ameriška agencija za podnebje, kažejo rekordne temperature aprila in vseh prvih štirih mesecev letošnjega leta.

"Aprilska globalna temperatura na površini morja in kopnega je bila pri 14,5 stopinjah Celzija najvišja izmerjena do zdaj. To je za 0,76 stopinje več od povprečja 20. stoletja," je na svoji spletni strani razložila "National Oceanic and Athmospheric administration" (NOAA). Temperatura je presegla dosedanji rekord iz leta 1998, je še dodala NOAA.

Čebelarska zveza Slovenije  je 22. maja 2010 začela veliko kampanjo z naslovom OHRANIMO ČEBELE !  V okviru te kampanje je danes začela delovati spletna stran http://www.ohranimo-cebele.si/, kjer lahko spremljate vsa dogajanja  v zvezi s to akcijo.

PODPIŠI PETICIJO

Celoten članek si lahko preberete na http://www.czs.si/novice_podrobno.php?sif_no=1378

Sonaravno kmetovanje  temelji na tem, da ne gremo uničevat »škodljivcev«, ampak se postavimo na drugo stran, v drugo vlogo.

Škodljivci nas  pridejo opozorit, da je nekaj narobe.

SOVKE

KOLORADSKI HROŠČ: pojavlja se tam, kjer prepogosto pridejo na isti prostor rastline iz družine RAZHUDNIKOV.

Štiri do pet let razhudniki ne smejo priti na isto mesto. Izjema je le paradižnik, ki lahko raste na istem mestu.
Če naredimo pet let pavze, potem koloradski hrošč na krompir ne pride.

Evropska komisija je ocenila, da sedaj ni pravi čas za zvišanje cilja za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida z 20 na 30 odstotkov do leta 2020. EU se je že zavezala, da bo izpuste ogljikovega dioksida do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov, kar so najambicioznejši cilji med razvitimi državami.

Kljub temu je unija doslej večkrat nakazala, da je pripravljena ta cilj zvišati na 30 odstotkov, če bi tudi druge države sprejele primerljive ukrepe. Evropska komisarka za podnebno ukrepanje Connie Hedegaard je stopila korak nazaj. Na vprašanje, ali obstajajo pravi pogoji za ta korak in ali bi bilo to smiselno, je odgovorila nikalno. Tudi v poročilu, ki ga je predstavila prejšnji teden, piše, da pogoji za zvišanje ciljev na 30 odstotkov "niso izpolnjeni".

ZAMISEL O PERMAKULTURI STA V SEDEMDESETIH LETIH RAZVILA AVSTRALCA BILL MOLLISON IN DAVID HOLMGREN.
KAJ JE PERMAKULTURA?

Kako nekdo definira permanentno kulturo je zelo odvisno od tega, s kakšnega zornega kota gleda nanjo, saj se permakultura vse manj ukvarja s pridelavo hrane in vse več s kar najširšimi vidiki bivanja. Najpreprostejša definicija, s katero se strinjamo permakulturniki po vsem svetu je: “Permakultura je ustvarjanje ekosistemov, ki podpirajo človekovo bivanje.”

Globalna prodaja oblek in tkanin za dom iz organsko pridelanega bombaža se je leta 2009 povišala za 35 odstotkov na 4,3 milijarde dolarjev s 3,2 milijard leta 2008, ugotavlja poročilo "Organic Exchange (OE)". Poročilo navaja, da je k večji prodaji organskega bombaža prispevalo večje zanimanje potrošnikov za zelene izdelke, širjenje programov prodaje organskega bombaža pri uveljavljenih znamkah in prodajalcih ter širjenje prodaje organskega bombaža pri novih igralcih na trgu.

"Organic Cotton Market Report 2009" ugotavlja, da kljub gospodarski krizi povpraševanje po organskem bombažu ne upada, saj že od leta 2001 prodaja raste za približno 40 odstotkov na leto. Prodaja organskega bombaža se je močno povečala tudi v zadnjem letu, ko je celotna globalna prodaja tekstila za dom in oblačila padla za 7 odstotkov.

Skupaj, zajedno, together....

V vikendu 18. do 20. junij se ekipa Čista obala 2010 odpravlja na otok Susak na Hrvaškem, kjer bomo s pomočjo domačinov počistili 11 kilometrov dolgo obalo otoka. Polna je namreč plastičnih odpadkov (glej galerija).

Domačini nam obljubljajo vso gostoljubje, brezplačno bivanje ter sobotno večerjo. Potrebujemo pomoč prav vsakega, ki bi se nam želel pridružiti in se spoznati z ekipo Čista obala ter preživeti vikend na čudovitem otoku Susku ter narediti nekaj dobrega za okolje!

Indonezijske oblasti so te dni napovedale dveletni moratorij na sečnjo tamkajšnjega deževnega gozda, ki so "pljuča sveta", kot se je izrazil indonezijski predsednik Susilo Bambang Judojono. Ukrep, ki so ga že dlje časa zahtevale okoljevarstvene organizacije, je posledica dogovora z norveško vlado, ki bo Indoneziji v zameno v obliki pomoči izplačala milijardo dolarjev.

Norveško denarno pomoč naj bi med drugim namenili za investiranje v okolju prijaznejši razvoj, del naj bi odšteli za mikrofinanciranje projektov posameznih skupnostih, izboljšali naj bi tudi izkoristek manjših plantaž. Prav tako bodo pridelovalce palmovega olja, s finančnimi spodbudami spodbujali k izkoriščanju že prizadetih območij, s čimer bi varovali še nedotaknjen gozd.

Na spletni strani 24ur.com pišejo, da je Greenpeace v študiji o okolju prijaznih elektronskih napravah pohvalil Nokio ter okaral Nintendo, ki v proizvodnji uporablja največ strupenih kemikalij. Greenpeace v četrtletni študiji ocenjuje 18 vodilnih svetovnih proizvajalcev zabavne elektronike na podlagi tega, kako okolju prijazni so njihovi proizvodi.

Greenpeace je še posebej ugotavljal prisotnost polivinil klorida (PVC) in bromiranih zaviralcev gorenja (BFR) v proizvodih. Gre namreč za strupeni kemikaliji z dolgo obstojnostjo v naravi in možnostjo nalaganja v človeškem telesu.

Na društvo so nam posredovali pismo Lovske družine Poljčane, ki je nasprotovala izvedbi kolesarskega vzpona do vrha Boča do stolpa na Boču v okviru občinskega praznika občine Poljčane in sicer prvo junijsko nedeljo. Kot razlog navajajo v pismu, da  trasa kolesarske tekme poteka po cesti do stolpa na severni strani pogorja Boča, ki sodi v okviru letnih in dolgoročnih načrtov upravljanja z divjadjo med tako imenovane mirne cone.

»Naj omenimo, da LD Poljčane na tem območju mirne cone ne izvaja nobene vrste lova na nobeno vrsto divjadi niti individualno niti skupinsko. Zgolj samo največ enkrat letno se izvede skupni lov-brakada na divje prašiče sredi meseca januarja.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da nepalske šerpe, ki planince spremljajo pri vzponih na Mount Everest, opozarjajo, da topljenje snega in ledu otežuje njihovo delo - izpod ledenega pokrova namreč kukajo gole skale. Sezona vzponov na najvišjo goro sveta se končuje in šerpe se množično vračajo v nepalsko prestolnico Katmandu, kamor prinašajo zares slabe novice.

Plast snega in ledu se drastično tanjša in prav zaradi tega si šerpe pri plezanju ne morejo več pomagati s tradicionalno opremo - klini in cepini, zaradi česar njihovo delo postaja izredno nevarno. Ves čas se morajo izogibati skalam, ki so bile nekoč pod ledom, zdaj pa so že na površju, in padajočemu kamenju, razlagajo.