Omejevanje prehranjevanja z mesnimi in mlečnimi proizvodi in prilagajanje pridelovalnih metod v poljedelstvu bi občutno zmanjšalo globalne emisije toplogrednih plinov. Do leta 2055 bi lahko s poljedelstvom pogojeni izpust metana in dušikovega oksidula zmanjšali za več kot 80 odstotkov, poročajo raziskovalci na Potsdamskem inštitutu za raziskovanje posledic klime (PIK). Rezultati njihove študije na modelih so bili pred kratkim objavljeni v strokovni reviji »Global Environmental Change«.

»Mleko in meso res povzročata velike spremembe«, izjavlja Alexander Popp s PIK-a. »Če zmanjšamo porabo teh živil, lahko v prihodnje zmanjšamo emisije metana in dušikovega oksidula v poljedelstvu pod nivo iz leta 1995,« razlaga vodilni avtor te študije.

Doslej je izpust toplogrednih plinov v poljedelstvu, večinoma metana in dušikovega oksidula, nenehno naraščal. V letu 2005 je njegov delež znašal okrog 14 odstotkov celotnih toplogrednih emisij, ki jih povzroča človek. »Poleg zavestne prehrane s strani porabnikov lahko tehnični ukrepi s strani proizvajalcev občutno zmanjšajo emisije«, pravi Popp.

Vpliv porabe živil in tehnike proizvodnje v poljedelstvu na klimo so znanstveniki preiskovali z računalniškim modelom globalnega donosa zemlje. Simulacije temeljijo na informacijah o razvoju prebivalstva, dohodku, potrebah po živežu in stroških proizvodnje, kot tudi prostorsko razporejenih podatkih o možnih poljedelskih donosih.

Kot kažejo izračuni, bi se emisije metana in dušikovega oksidula do leta 2055 občutno povečale, če bi kvantitativna in kvalitativna poraba živil na osebo ostala na ravni iz leta 1995. Če upoštevamo v povezavi s povečanim dohodkom še večje prehranjevanje z mesnimi in mlečnimi izdelki, se bodo emisije še povišale. Če pa bi se potrebe po mesnih in mlečnih izdelkih vsakih deset let, med letom 2015 in letom 2055, zmanjšale za  eno četrtino, bi se emisije znižale na nivo, ki bi bil nižji od emisij leta 1995.

Poleg tega obstajajo tehnične možnosti za nadaljnje zniževanje emisij. A te redukcije so  manjše kot pri spremembi načina prehranjevanja. Raziskovalci poročajo, da bi največje možnosti za zmanjšanje emisij dosegli s kombinacijo obeh načinov. V primerjavi s scenarijem, ki se nanaša na pričakovani porast prebivalstva in povečanje potrebe po mesnih in mlečnih proizvodih, bi se lahko emisije dušikovega oksidula in metana do leta 2055 zmanjšale za 84 odstotkov.

Mesni in mlečni proizvodi predstavljajo v povprečju okrog eno tretjino oskrbe z beljakovinami, kar je pomemben  prispevek v svetovni prehrani. Mnogi revni in podhranjeni ljudje v deželah v razvoju, ki pogosto trpe za pomanjkanjem beljakovin, svoje porabe ne morejo še dalje zmanjševati. Nasprotno pa bi  imela prehrana z manj mesa v industrijsko razvitih deželah pozitivne zdravstvene učinke na prebivalstvo, pripominjajo avtorji.

Emisije, ki jih povzroča poljedelstvo, sta poleg ogljikovega dioksida v veliki meri še metan in dušikov oksidul. Dušikov oksidul  ima okrog 300 krat in metan okrog 200 krat močnejše toplogredno delovanje kot ogljikov dioksid. Emisije nastanejo pri vnašanju sintetičnih gnojil na orno zemljo in na poplavljena riževa polja. Ker se za proizvodnjo mesa in mleka porabi veliko krmil, vodi ta proizvodnja tudi v povečano uporabo gnojil. Dodatne emisije nastanejo še z izločanjem, obdelavo in razsipavanjem gnoja, kot tudi z mikrobnim razkrojem rastlin v prebavnem sistemu prežvekovalcev.

Članek: Popp,A., e tal., Food consumption, diet shifts and associated non-CO2 greenhouse gases from agricultural production. Global Environ. Change (2010), doi:10.1016/j.gloenvcha.2010.02.001
http://dx.doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2010.02.001

Za nadaljnje informacije in intervjuje se prosim obrnite na PIK-Tiskovni center:
Tel.:+49 331 288 25 07
E-Mail: presse@pik-potsdam.de

Stanko Valpatič
predsednik Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva