EVANA: Ustanovitev stranke Tierpartei Schweiz, ki se je zgodila 24. julija 2010, ni bila le za sodelavce EVANE zelo prijetno presenečenje. Nam lahko poveste kaj več o njenem nastanku? Kaj sta glavni cilj oz. moto te stranke?

Renato Pichler: Naš moto smo povzeli od Albert Schweitzerja: »Sem življenje sredi Življenja, ki želi živeti.« V Švicarski stranki za živali (Tierpartei Schweiz – TPS) ne stoji gospodarstvo (t.j. razmnoževanje denarja in delovnih mest za vsako ceno) v ospredju, temveč življenje ljudi in živali.

Ideja o Stranki za živali je tlela že dlje časa. Po neuspelem referendumu glede uvedbe odvetnikov za živali na področju celotne Švice se je nuja po zastopanju pravic živali v politiki še povečala. V švicarski zakonodaji sicer obstajajo tako imenovani zakoni za zaščito živali; a ker se nihče zares ne zavzema za njihovo upoštevanje v praski, le-ti ostajajo več ali manj le mrtva črka na papirju.

Na Mjanmaru so kar za trikrat povečali območje naravnega rezervata Hukaung Valley za zaščito ogroženih velikih mačk, ki se sedaj razteza prek 12.970 kvadratnih metrov površine in je tako največji na svetu.

Okoljevarstveniki so povedali, da je razširitev rezervata velikanski korak na poti k rešitvi populacije tigrov, ki je v zadnjem stoletju iz okoli 100.000 upadla na le še okoli 3.000 tigrov.

Glavni razlog za upad populacije tigrov sta divji lov in izguba habitata, kar pa ne glede na zaščito območja še vedno predstavlja velikanski problem.

Alpe Adria Green pričenja akcijo zbiranja denarnih sredstev za nakup merilne naprave, ki bi izmerila količino Formaldehida.

Formaldehid, ki ga spuščajo v ozračje bioelektrarne, odlagališča odpadkov, sežigalnice, je zelo rakotvoren, očitno je naši državi malo mar, koliko ljudi umre zaradi neprimerne tehnologije, ki nima...jo vgrajenih ustreznih filtrov zato bomo v AAG kupili tako merilno napravo.

Merilna naprava stane približno 50.000 evrov.  Prispevke za nakup lahko nakažete na TTR: SI56 9067 2000 0636 284, ODPRTEGA PRI POŠTNI BANKI SLOVENIJE s pripisom “za nakup merilne naprave”

Vzdolž kanadske obale ob Atlantiku so našli 11 potencialno novih vrst morskih bitij. Kanadsko-španska raziskovalna skupina je pri raziskavah uporabila podmorsko plovilo na daljinski pogon, imenovano POPOS, ki se lahko potopi do globine 3.000 metrov pod morsko gladino.

»Bilo je resnično spektakularno. Odkritje je popolnoma spremenilo naše dojemanje o biološki raznolikosti na teh globinah,« je povedala raziskovalka Ellen Kenchington.

Vir: svarog.org

Izjava za javnost v zvezi z odgovorom komisije za peticije pri EU Parlamentu na našo pritožbo "terminali v tržaškem zalivu"

V Mednarodni okoljski organizaciji Alpe Adria Green (AAG) smo 02.10.2009 Evropski komisiji za peticije pri EU Parlamentu podali peticijo in prijavo v zvezi z nameravano gradnjo plinskega terminala v Žavljah. Za peticijo smo se odločili, ker naj bi skušala Italija prikriti ponaredbe in nevarnosti projekta gradnje terminala. Kršitve Italije smo razdelili v pet poglavij evropskih normativ o vplivu na okolje, na varnost in na posvetovanje s prizadetimi prebivalci.

Prvo poglavje obravnava domnevne ponaredbe in izpustitev določenih podatkov o študijah o vplivih na okolje, ki jih je predstavil Gas Natural, ta naj bi gradil plinski terminal v Žavljah. Drugo poglavje obravnava kršitve evropskih direktiv o varnosti. V Trstu plinski terminal in plinski tankerji ne bi mogli biti zavarovani od blizu in bi z lahkoto postali tarča mednarodnega terorizma.

Nemški raziskovalci so ugotovili, da imajo avstralske koale, kenguruji in oposumi skupnega prednika na ameriški celini. Raziskave znanstvenikov iz Univerze Muenster so pokazale, da se je iz Amerike v Avstralijo preselila ena sama vrsta vrečarjev, nato pa tam povzročila evolucijo novih, danes znamenitih avstralskih vrst vrečarjev.

Kdaj točno je do migracije prišlo, zgolj na podlagi genov ni mogoče določiti, vendar pa znanstveniki predvidevajo, da bi se to lahko zgodilo pred okoli 30-40 milijoni let. Za določitev natančnejšega časa migracij pa poudarjajo, da se bodo morali dela lotiti paleontologi.

Vir: svarog.org

British Council že tretje leto v 13 evropskih državah izvaja projekt Challenge Europe, katerega namen je spodbuditi hitrejši prehod v nizkoogljično prihodnost. Projekt združuje ambiciozne mlade udeležence - podnebne zagovornike, ki si prizadevajo dolgoročno vplivati na podnebne spremembe, saj jim omogoča, da se podrobneje seznanijo s podnebno problematiko ter zasnujejo inovativne in praktične projekte za zmanjševanje rabe ogljika.

Več informacij tukaj.

Dve novi neodvisni znanstveni študiji, povečujejo dvom v evropsko politiko spodbujanja rabe biomase za  ogrevanje in proizvodnjo električne energije ter biogoriv za transport, sporočajo organizacije BirdLife International, Evropskegi okoljski biro in Transport & Environment.

Več informacij tukaj.

Iz naftnega vrelca 1500 metrov pod gladino Mehiškega zaliva se tudi po več poskusih njegovega zaprtja v morje izliva 20.000 sodčkov nafte na dan. Razsežnost ekološke katastrofe, ki presega vse dosedanje nesreče tako v ameriških kot evropskih morjih, je močno zaskrbela evropske poslance, ki so o njej razpravljali v torek, 22. junija.

Na julijsko plenarno zasedanje so tako povabili tudi evropskega komisarja za energijo Güntherja Oettingerja, da bi jim pomagal odgovoriti na njihova vprašanja.

Več informacij tukaj.

Glavna cilja direktive o industrijskih emisijah so jasnejša pravila in čistejši zrak. Za onesnaževanje zraka bodo veljala strožja pravila, vendar bodo države članice za nekatere obrate in termoelektrarne lahko podaljšale časovne roke za uskladitev z novo zakonodajo.

Več informacij tukaj.

David de Rothschild je, s svojim katamaranom izdelanim iz recikliranih plastenk, po 128. dneh plovbe zaključil 12.900 kilometrov dolgo jadranje prek Pacifika. Katamaran, ki ga je poimenoval Plastik, je v celoti izdelan iz reciklirane plastike, v glavnem iz 12.500 praznih plastenk za vodo.

Glavni namen projekta je bilo dokazati, da je odpadne plastenke mogoče zelo praktično in pametno uporabiti. »Plastika ni naš sovražnik,« je povedal Rothschild, ki upa, da bo potovanje ljudi vzpodbudilo k premisleku preden zavržejo plastenko.

Zahvaljujoč kombinaciji globalnega segrevanja in El Nińa bi lahko bilo leto 2010 eno najtoplejših zabeleženih doslej. Na podlagi analiz NOAA (U.S. National Oceanic and Atmospheric Administration) so bile temperature morja in kopnega v obdobju od januarja do junija letos višje kot katerokoli leto od začetka beleženja temperatur, to je od leta 1880.

Povprečne temperature v prvi polovici leta 2010 so bile 14,2°C, kar je 0,7°C nad temperaturnim povprečjem 20. stoletja.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, da se je ledena plošča s površino okoli 260 kvadratnih kilometrov odlomila od Petermannovega ledenika na severozahodu Grenlandije, so sporočili znanstveniki z ameriške univerze Delaware. Po besedah profesorja Andreasa Muenchowa je to največja ledena gora, ki se je odlomila po letu 1962, poroča britanski BBC.

Po mnenju znanstvenikov bi lahko ledena gmota pozimi obtičala na mestu ali pa se pomaknila v vode med Grenlandijo in Kanado. Če se bo ledena gora pomaknila proti jugu, bi lahko ovirala številne ladje, ki tam plovejo, je še dodal profesor Muenchow.

Lovci na fosile so v neki avstralski jami na severozahodu Queenslanda odkrili ostanke prazgodovinskih vrečarjev, stare vsaj 15. milijonov let. Najdba, ki obsega 26 odlično ohranjenih lobanj, pripada vrsti izumrlih vrečarjev z velikimi šapami, imenovani Nimbadon lavarackorum.

Med lobanjami so tudi lobanje mladičev, ki so bili v času smrti v vrečah mater, na podlagi česar so znanstveniki ugotovili, da so se mladiči vrste razvijali podobno kot mladiči modernih kengurujev.

Na spletni strani MMC RTV Slovenija pišejo, o vozilih, ki jih poganja jedilno olje, voda, vodik, elektrika, hibridna tehnologija ... in človeške fekalije. Strokovnjaki iz podjetja GENeco, ki se ukvarja z razvojem tehnologij za proizvodnjo trajnostne energije, in je v lasti komunalne družbe Wessex Water, so predstavili prirejenega volkswagnovega hrošča.

Poganja ga metan, ki ga prek straniščnih školjk in kanalizacije proizvedejo gospodinjstva. Iztrebki se shranjujejo v posebnih kontejnerjih, kjer bakterije opravijo svojo razgrajevalno funkcijo. Pridelani metan je nato primeren za pogon prirejenega hroščevega agregata.

Raziskovalcem je v objektiv kamere prvič uspelo ujeti skrivnostnega primata iz Šri Lanke, ki so ga, zaradi redkosti, pred leti že označili za izumrlega. Vrsto, Loris tardigradus nycticeboides, so od leta 1937 videli le štirikrat.

Posnetki so razkrili neprecenljive informacije o slabo poznani vrsti primatov iz družine lorisi. Vrsta ima krajše in močnejše ude, kot katerikoli drugi predstavniki te skupine primatov na Šri Lanki in drugod v južni Indiji, kar jim najverjetneje omogoča preživetje v hladnih im mrzlih gorskih gozdovih.

Poslanci v Evropskem parlamentu so s 644 glasovi za in 25 proti glasovali za zakonodajo o prepovedi uvoza in prodaje nelegalno posekanega lesa, ki naj bi začela veljati leta 2012. Z novo zakonodajo bodo zakrpali luknjo, ki trenutno evropskim podjetjem omogoča, da uvažajo in prodajajo nelegalno posekan les, ki prihaja iz držav kot sta Brazilija in Indonezija.

Po podatkih WWF ta trgovina letno obsega 850 milijonov evrov. Kar petina lesa, uvoženega v EU, naj bi tako prišla iz nelegalnih virov. Po novi zakonodaji bodo vsa podjetja, ki uvažajo les, morala dokazati, da je les posekan legalno.

Ideja, da izločiš blato v eno posodo in v drugo uriniraš, se že sliši dovolj nenavadna. Če mislite da posoda fekalij smrdi, potem povohajte posodo urina.

Uspešno kompostiranje zahteva uravnoteženo razmerje med ogljikom in dušikom v organskem materialu, ki se kompostira, to je 30 delov ogljika na 1 del dušika. Človeški iztrebki niso primerno uravnoteženi, saj vsebujejo preveč dušika, in zato je potrebno dodati material bogat z ogljikom, ter tako omogočimo hiter razvoj mikroorganizmov in uspešno kompostiranje.

Botanični vrt Univerze v Ljubljani letos praznuje 200-letnico delovanja. Neprekinjeno deluje že od leta 1810, tako je poleg Narodne in univerzitetne knjižnice najstarejša slovenska kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova. Njegov ustanovitelj je bil Franc Hladnik, po katerem se imenuje rastlina hladnikia, ki je del novega logotipa vrta.

Ljubljanski botanični vrt v svetovnem merilu sodi med srednje stare botanične vrtove. V njem si je mogoče ogledati več kot 4500 različnih domačih in tujih rastlin v devetih vsebinskih enotah. Ustanova skrbi za predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju, je pa tudi življenjski prostor pisane družbe rastlin in živali.

Odkar so znanstveniki utemeljili obstoj recipriverseksluzonov* (števil, ki so vse razen tega kar so), strašno nerad navajam številke. Ker pa jih navajajo drugi, jih meni zato mogoče niti ni treba.

S številkami je utemeljena nadvse zanimiva zgodba o biodizlu. Na kratko, odkar so zaslutili, da so zaloge fosilnih goriv omejene, so se mnogi domislili, da bi gorivo pridelovali iz oljne repice, konoplje ali kake druge rastline. Vendar se računica ni izšla, preprosto zato, ker konvencionalno kmetijstvo za proizvodnjo ene kalorije česarkoli porabi nekajkrat preveč kalorij, kot bi bilo primerno.

V Italijanskih časnikih ter posredno v slovenskih smo zasledili informacije, da sta vladi Republike Italije in Republike Slovenije sklenili pred leti nekakšen sporazum v zvezi z gradnjo plinskih terminalov v Tržaškem zalivu.

V zvezi s tem pričakujemo odnosno podajamo zahtevo, da vlada javnosti pojasni za kakšen sporazum gre, odnosno v kolikor ta sporazum ni bil sklenjen pričakujemo od Vlade RS, da v Slovenskih in Italijanskih medijih to jasno zanika.

Dosedanji odgovori ministerstev za okolje in prostor ter zunanjega ministerstva niso zadovoljivi, ker odgovarjajo samo, da tega sporazuma ne poznajo!

Christian Depuyper je znan francoski slikar, vsestranska osebnost, ki se udejstvuje v kulturi in slikarstvu. Organizirana bo njegova razstava slik in risb pod naslovom »Čas je, da ukrepamo«. Izkupiček le-te bo namenjen okoljevarstveni organizaciji Greenaction Transnational, predvsem v obrambo njenega predsednika Roberta Giurastanteja, glede politično-sodnih pritiskov, katerim je podvržen in zaradi katerih se okoljevarstveniki –in ne samo oni- zgražajo v Italiji in tujini.

Roberto Giurastante je namreč prijavil hude zlorabe v tržaškem gradbeništvu glede vplivov na okolje. Zlorab ni nihče kaznoval, njega pa so na sodišču obsodili na 40000 evrov kazni (za podrobne informacije lahko pogledate na www. iltuono.it št.12 in 13).

Znanstveniki vrtajo v led do globine 2,5 kilometra. S tem želijo v skladu z vzorci ledu, ki jih na ta način dobijo, ugotoviti, kakšno podnebje je pred 130 000 leti vladalo našemu planetu. Zatem pa skušajo ugotoviti, kaj Zemljo čaka v prihodnosti.

Znanstveniki so zdaj objavili, da je bilo na Zemlji pred 130 000 leti za tri do pet stopinj celzija topleje kot danes. Opozarjajo, da bi lahko danes emisije toplogrednih plinov, če ne bomo dosegli zmanjšanja izpustov, povzročile povečanje temperature do šest stopinj celzija, s tem pa bi življenje na našem planetu postalo nemogoče.